47 - Poletna skodelica kave

Tista prva skodelica kave, v nedeljo. Njen pogled, ko še noče govoriti, ker kave še ni spila ...

Photo by bruce mars on Unsplash

📚 Zgodbe

Bil je ljubosumen na vse skodelice doma.
Zjutraj je eno izbrala, jo z opojno tekočino napolnila in jo trdno med rokami, ob srcu, držala.
Skodelico kave kot prvo je poljubila.
Šele zatem je z njim besedo spregovorila.

---

Rada se je smejala.
Pomislil je na tisti večer, ko je prvič opazil njen nasmeh. V nabito polni in glasni diskoteki, iz drugega konca lokala. Prepričan, da sliši njeno smejanje, je čutil njen pogled.
Tudi ona ga je opazila in pogleda z njega ni odmaknila.
Tudi ravnokar, ko jutranjo kavo pijeta.

---

To poletje je prvič v desetletju samska bila.
Spomnila se je navade, ki jo je nekoč imela.
Poskusila je.
Ob 6h v morju, do 9h sončenje ob sprehajalni poti, na skali.
Tako je njega spoznala.
Bili so drugi časi, telo mlajše.
Bolj zavrto, manj si je upalo.
Lovila je poglede.
Kakšnega tudi vrnila.
Uživala je.
Si kave z neznancem zamišljala.

📖 Ozadje

Za to številko sem imel pripravljeno drugo temo, ampak nekaj groznega se je zgodilo in … Na Iksu sem zasledil pretežno pozitivno gibanje #jošKava, ki me je nasmehnilo. Pa sem temo spremenil.

Kava je zame jutranji obred. Zjutraj je dejansko večinoma ne potrebujem, ker večinoma dovolj spim, pa tudi jutranji tek definitivno zbudi. Zato ta kava mora biti res nekaj izjemnega. Rad se pohvalim, da imam doma 5 načinov priprave kave, ampak jih je več. Pet jih redno koristim. Ena od mojih strasti, ampak ne bom tukaj o tem razglabljal. Če te zanima, mi piši (reply na to sporočilo).

Prvo sem spisal enkrat julija. Poslušal Spotify, sem en tistih, ki pusti algoritem, da mu izbira naprej pesmi. V eni je bil avtor ljubosumen na nek kos obleke njenega dekleta … Pa sem pomislil nanjo, kako z mano ne mara govoriti pred prvo kavo. Saj jo razumem, v tistem času sem ravno opravil jutranje rutine in sem zelo energičen, ona pa zalepljena.

Druga, podobno. Spisana v istem “sedenju”, bi rekli. Prva verzija je bila bolj temačna na koncu, popravil sem jo z dodatkom jutranje kave. Tisto prvo verzijo morda uporabim novembra.

Tudi tretjo sem spisal julija. Ne v istem času, bilo je prve dni julija. En prvih tekov ob morju do Izole in nazaj. Bila je sobota, nekaj minut pred 7. Gospa je ležala na veliki skali pred Izolo in se sončila …

Na isti poti sem poslušal nek podcast, ki je bil posnet po stilu “noir” zgodbe. Na tistem teku sem srečal še nekaj zanimivih oseb (sprehajalcev, tekačev), ki sem jih kasneje tudi neplanirano zvečer. Dan kasneje sem se lotil noir zgodbe z naslovom “Pinot noir”, ki je še ne znam končati. Moram se prej bolj poglobiti v žanr. Upam, da jo kdaj objavim.

📓 Iz kavnega arhiva …

• Objavila je selfie s kavo. Ta zvarek je bil bistvo njenih juter.
  Svojega obraza ni želela razkriti, zato je ponesrečen kot ubrala.
  Na Twitterju #joskava gibanje pognala.
  Ljudje so za trenutek pozabili na dnevne tegobe in strahove.
  Slovenski iks se je napolnil kave in dekoltejev. Tudi moških.

• Zjutraj je dišala po kavi ... in vsem kar si je takrat želel. Poljubil jo je. Kavo, do zadnje kapljice, spil.

• "Kaj bi zdaj za kavo naredila!"
  V trenutku vzklika se je zavedla, da ni sama.
  Izklopila je glasbo, odstranila slušalke in prestrašeno pogledala okoli sebe.
  Ob njej je na postaji mlad moški stal.
  Svojo kavo ji je ponujal.

• Jutranji sončni žarki. Lonček sveže kave. Čas zase. Svoboda.
  Še nekaj minut, preden se otroci zbudijo ...

• Poletne nedelje je imel najraje.
  Zbudil se je pred ostalimi, si skuhal kavo in jo na terasi pil ob branju knjige.
  Slišal je kako so se zbujali sosedje, vsak s svojim edinstvenim kašljem.
  Veselilo ga je, da že dolgo ne kadi več.
  “Ko bi se tako lahko znebil še teh nadležnih muh.”

• Sonce mu je žgalo v oči.
  V pižami je sedel na balkonu. Okušal je trpko kavo prejšnjega dne.
  Opazoval je parkirišče pod blokom. Nasmejani znani neznanci so se odpravljali na kolesarjenje, na vikend.
  Nasmehnil se je. Svet se je počasi osvobajal. Sonce ga je prijetno grelo …

• "Pokvarjeno!" piše na stroju.
  Vanj vseeno porine kovanec.
  "Mogoče je le neumna šala, ne morem začeti ponedeljka brez kave!" pomisli.

• Poklicala jo je iz kuhinje. Ubogala ji je. Spila je peto skodelico. Kava je prevzela kontrolo nad telesom. Urške ni bilo več, bila je Kava.

• Celovška. Zamujam. Gneča ... Shit, rdeča! Zavora! Zavora! Zavora! Kava na novih hlačah. Spet bom zamudil.

• "Seveda sem si zobe umila, poglej!"
  Nastavil ji je uho, zmedena je na rahlo vanj pihnila.
  Ni vedela, ali je se pri njemu senilnost začela, ali pa je bil že navsezgodaj domiselno kreativen. Ampak prezgodaj je bilo, še prve kave ni spila.

• Njuna zgodba, obnova.
  Poljubi z okusom čunga lunge.
  Poljubi z okusom viskija in vina.
  Poljubi z okusom čokolade.
  Poljubi z okusom kave.
  Poljubi, brez okusa, ampak z aromo ljubezni.
  Zadnji poljub.