25. objava - Drobci svetlobe drsijo po njenem telesu
Navdušeno spremlja vijuganje njenih oblin ...
📚 Zgodbe
Drobci svetlobe drsijo po njenem telesu, s senzualno eleganco se približuje njegovemu.
Z glasbo usklajeni gibi njenih bokov mu meglijo zavest.
Pripravljen je nanjo, želi si jo, roko iztegne proti njej …
"Ne ne, samo gledati," mu z naglasom zašepeta.
Zavest se mu za trenutek zbistri, denar ljubezni ne kupi.
📖 Ozadje
Poslušal sem radio, spet neka italijanska pesem (moja najbolj očitna povezava z rojstnim krajem) … Pritegnilo me je besedno slikanje drobcev svetlobe, ki se premikajo po njenem telesu. Kar je sprožilo asociacije in spomine …
Leta, ko smo zahajali v nočne klube, ker so bili edini odprti lokali, potem, ko so nas v zadnjem baru prosili, da se spravimo domov … Svetloba odbita iz disko kugle, ženske, ki so se vrtele na drogu in iskale našo pozornost … Mi pa smo bili tam zaradi pijače …
Razen tistega obupanega optimista, ki je z glavo v alkoholnih hlapih želel kupiti nekaj ljubezni, da bo osamljenost bolj znosna.
Ampak, enkrat doma, se je počutil še bolj sam kot prej. Z groznim mačkom in še kakšnim neprijetnim občutkom v duši … Temu smo rekli “alkoholna prestrašenost”.
🪶 Utrinki
Poda se k zgornji zgodbi, zato sem jo še enkrat tukaj objavil. Razlago dobiš v 6. številki tega glasila.
V nekem obdobju mojega življenja, je veljala prva zgodba - vsi prijatelji so bili alkoholiki in če nisem hotel piti, nisem imel s kom govoriti … Zbirka Štoparskega vodnika je edina knjiga/zbirka, ki sem jo večkrat bral. Pa ne zaradi polite pijače. Tistih knjig ne bi nikoli mazal …
Ko pišemo o alkoholu, moramo se vedno spomniti našega kulturnega heroja … Žal se mnogi poistovetijo samo z delom zgodbe, ko je po barih visel, manj s kreativnostjo, ki ga je naprej gnala. Zato sem tudi nekaj številk posvetil tej temi …
🪩 Drobci svetlobe drsijo po njenem telesu …
Malo spreminjam format tega glasila in ugotavljam kaj vam je bolj všeč.
Tokrat te kar vprašam, kaj si želiš?