185 – Vsi na kolo, za zdravo demokracijo! 🚴
Danes je "Bicycle day", ker je med svetovno vojno en tip je vzel LSD in šel kolesarit. Predvsem zato. 😉
🚲 Zgodbe
Iskal sem temo za danes in naletel na biokemika Alberta Hofmanna, ki je sredi druge svetovne vojne vzel LSD in se s kolesom odpeljal domov. Zgodilo se je v Baslu, v Švici. Sredi svetovne vojne je raziskoval halucinogene … To mi je zanimivo, ker si ne znam pomagati, da ne bi potegnil vzporednic s trenutnim svetom – Švica ni sodelovala v vojni, ampak ni bila izključena. Po nesreči so jo nekajkrat zavezniki bombardirali, kraj Basel pa je bil zelo blizu vojnih področij.
Nekako tako se trenutno počutim. Smo izven, ampak nismo. V pričakovanju “ups” situacije, ko bo nekdo zadel nekaj našega, ker … “AI napaka” je danes aktualen izgovor. Smo v mehurčku in nismo. Kot Hofmann, ki je eksperimentiral in med tistim kolesarjenjem najprej mislil, da se je zastrupil (slabo mu je bilo), kasneje pa je v knjigi napisal, kako je videl barve, doživel razodetje ali nekaj podobnega … Retroaktivno, ko nekaj preživiš, je zgodovina in predvsem zgodba lepša … Ok, dovolj o tem. Pred nami so kolesarsko zadete zgodbe! 😂
🚲
Živel je v mirnem nevtralnem kraju.
Raziskovalec, ki bo svet izboljšal.
Po službi na bicikl, vojna je gorivo požrla.
Malo zadet od zadnjega poskusa.
Soseda na balkonu je čarovnica postala.
Ulice so dihale.
Prepričan je bil, da umira.
Na trati pred hišo se zbudi.
“Čisto novi svet!” si misli.
Glava mu brni.
Zrak režejo sirene ...
🚲
Sedel je za mizo in sanjaril o dnevu, ko družabno kolesarjenje skozi mesto ne bo več akt bio-terorizma, ampak le izražanje lastne svobode.
Svobode, kot je obstajala pred 1984, pred prepisovanjem zgodovine.
Tale zgodba je bila spisana leta 2020, v času Covida in kolesarskih protestov. Ko so se Ljubljančani spravili iz cone ugodja proti svetu, ki jim ni bil všeč. Takrat sem bral knjigo 1984 in zato sem zgodbo nadaljeval v temo prepisovanja zgodovine, kot se to dogaja v tisti knjigi. Niti v najhujših morah si nisem predstavljal, da se bo leta 2026 to dogajalo v zahodnem svetu (v ZDA, ki so zgled nekaterim našim kariernim politikom). Ne vem, če bo tokrat kolesarjenje kaj pomagalo … Sedaj imajo AI, da jim pomaga.
🚲
Sonce mu je žgalo v oči.
V pižami je sedel na balkonu. Okušal je trpko kavo prejšnjega dne.
Opazoval je parkirišče pod blokom. Nasmejani znani neznanci so se odpravljali na kolesarjenje, na vikend.
Nasmehnil se je. Svet se je počasi osvobajal. Sonce ga je prijetno objelo …

↘️ Če ti so ti bile zgodbe všeč, deli to objavo naprej. ↙️
🔃 Meni najdražje, iz arhiva
Bil je vedno v gibanju.
Nikoli ni čakal, vedno je ustvarjal, spreminjal, podiral …
Rad je ponavljal: ‘Življenje je kot bicikel, moraš ga goniti naprej, da ne izgubiš ravnotežja.’Stari bicikel je imela.
Vsako pomlad ga je obrisala, verigo naoljila, gume napolnila …
Skrbno ga je vzdrževala.
A nikoli ga ni vozila.
Čakal je nanjo.
In ona nanj.🚴♀️ Tematske objave
Naslednjič: Ma kdo bo to bral?! 👒

