162 – Stari bicikel je imela 🚲
Tema, o kateri začuda še nisem pisal. Nekoč sem namreč res dosti kolesaril ...
🚲 Kolesarski zgodbi
Bil je vedno v gibanju.
Nikoli ni čakal; vedno je ustvarjal, spreminjal, podiral …
Rad je ponavljal: "Življenje je kot bicikel, moraš ga gnati naprej, da ravnotežja ne izgubiš."Stari bicikel je imela.
Vsako pomlad ga je obrisala, verigo naoljila, gume napolnila …
Skrbno ga je vzdrževala.
A nikoli ga ni vozila.
Čakal je nanjo.
In ona nanj.Prva zgodba je tako stara, da … Ne, ne, noben od mojih bralcev ni mlajši od nje. Našel sem jo v arhivu, ko sem iskal: “Ali sem kdaj sploh pisal o bicikliranju?” — in našel ta citat, shranjen 30. avgusta 2014. Pesem, ki me je navdihnila, pa je “I Love My Bike” od J-Axa.
In zakaj sem se spomnil na to prevozno sredstvo? Jaz, ki rad predvsem hodim in tečem? Jaz, ki že 20 let nisem kolesaril? Ker sem danes šel na servis po njen bicikel. Predvsem zato! 😎
In zato tudi druga zgodba.
🔂 Kolesarske ponovitve
Leto 2035 je bilo izbrano za ukinitev prodaje izpušnih vozil.
A vse je presenetilo, ko so s cest izginila vsa takšna vozila.
Vsi so potovali z vlaki, električnimi avtobusi, kolesi ... mnogi so hodili.
Svet je bil skoraj popoln, le samovozeča Teslina vozila so nadlegovala ljudi.Sedel je za mizo in sanjaril o dnevu, ko družabno kolesarjenje skozi mesto ne bo več akt bio-terorizma, ampak le izražanje lastne svobode.
Svobode, kot je obstajala pred 1984, pred prepisovanjem zgodovine.Sonce mu je žgalo v oči.
V pižami je sedel na balkonu. Okušal je trpko kavo prejšnjega dne.
Opazoval je parkirišče pod blokom. Nasmejani znani neznanci so se odpravljali na kolesarjenje, na vikend.
Nasmehnil se je. Svet se je počasi osvobajal.
Sonce ga je prijetno grelo …Naslednjič: Čas je za osebno izpoved