128 – Tek zmanjšuje tečnobo drugih
Tek osvobaja pred nadležneži. Hitreje tečeš, manj jih imaš okoli sebe.

🏃♀️➡️ Tekaška zgodba
Tekla je.
Ni za maraton trenirala, tudi "beach body" ni gradila.
Tekla je, ker se je potem bolje počutila, mirneje spala
in predvsem sodelavci so drugi dan manj nadležno delovali.
Spet je čas za tek. Pojdi ven in osvobodi misli. Kolena in zadnjica ti bodo hvaležni, morda tudi glava. 🏃♂️➡️
Tole je opomnik tudi zame, ki sem zimo preživel bolj v zaprtih prostorih kot zunaj. Tek je odlična terapija, pri kateri premikaš svoje telo skozi prostor, ki se zelo počasi spreminja (sploh pri počasnih tekačih, kot sem jaz), kar te sili v bolj notranje možganske procese – v vse tiste procese, ki jih sicer ne izvajamo (ker drsamo po ekranih, ko smo sami) in so nujni za naš mentalni in duhovni razvoj, pa tudi, konec koncev, za preživetje. Zato, če je le mogoče, ko greš laufat, pusti slušalke doma ali vsaj v žepu. Ne poslušaj podcastov, da se ne počutiš sam(a). Moraš se počutiti sam(a), sicer ta »terapija« ne deluje … 😉
🔂 Ponovitev tekaških zgodb
Spet je tekel.
Tudi v zasneženih ledenih nočeh.
Lovil je srečo, ni ji več bežal.
Že stotič je tekel po gozdu za stanovanjem.
Med epidemijo so njegov svet sestavljali stanovanje, trgovina in gozd.
Gozd nikoli ni bil dva dni enak.
Podobno kot on.
Bil je srečen, kot gozd po dežju.
Ustavi avto ob polju, vzame prenosnik in začne naglo tipkati.
Upa, da baterija inspiracije ne prehiti.
Mimo priteče zmeden tekač.
Še stara objava na to temo, za večjo dozo zgodb:
Naslednjič: Do vojske bo nehalo boleti