Kratke zgodbe k tebi - 9. objava
Nadaljujem z zgodbami v delu - drafti. Zadnjič so vam namreč bile všeč. Tvoji odgovori končajo v mojem inboxu. Rad dobivam pošto.
Zgodba
"Veš, da ne vem niti več kako zgleda obraz moje hčerke?" je dementni starec priznal varuški. "Vem in še vedno te imam zelo rada," mu je hči odgovorila.
--------------------
Sergej je potrto vprašal: "Siri, zakaj sem tako grozen pri vzdrževanju odnosov z ženskami?!"
Alexa mu ni odgovorila.
--------------------
Modro nebo se je skozi mavrico rdečih odtenkov predajalo črnini sončnega neba.
Sedela sta ob morju. Premražena.
Nista si upala oditi, se en od drugega posloviti, se v vsakdanji svet spet vrniti.
Ozadje
Prva: Ko sem pripravljal vsebino strašnih zgodb za dan reformacije, sem bral na Redditu našel skupino "2 sentence sadness". Ena objava tam gor je sprožila dva zapisa - božično zgodbo o demenci in to. Zdi se mi, morda se samo staram, da je takih ljudi vse več okoli mene. Groza me je, da en dan ne bi več spoznal svojih najbližjih.
Druga: Malo sem se poigral z moškim egotom in ga nadgradil z moderno tehnologijo. Tako si predstavljam frustracije Z in Alpha generacij čez desetletje ali manj.
Tretja: Trenutki v dvoje ob morju so mi bili vedno najljubši. Tudi, ko sem bil tam sam z morjem. Vrnitev v realnost je bila pogosto žalostna. Sončni zahod ob morju pa je nekaj najlepšega, tudi če je dan oblačen.
Utrinek iz preteklosti
Tale je skorajda preroška. Pisal sem jo po dogajanju, moje dobre prijateljice in njenega dolgoletnega partnerja. Na vse pretege je hotel na barko, "da bo zaslužil za oba", je razlagal. Vsakič je bil dlje na morju. Nazadnje tudi čez novo leto. Ob njegovi vrnitvi je bila v objemu drugega. On pa svoboden.
Žalostna pa vendar. Novembrska burja bo morju zna bi ostra, ampak osvobajajoča, tudi ko nekdo žaluje.
Ta me vedno nasmeji. Ideja je prišla, ko sem pred leti za nekom travmiral in iskeno povedano se ne spomnim kdo je to bil. Želel sem se zbuditi in jo čisto pozabiti. Kako lepo življenje bi to bilo. Zgleda, da mi je uspelo.
Poslušal sem Božično playlisto na Spotify, v kratkih, z gretjem na minimum. Pripravljal sem novo ozadje za IG zgodbe. Dobil sem ga v arhivu fotografij s telefona. 14. januarja 2021, Sestrško jezero. Slika in glasba, v kombinaciji s knjigo, ki sem jo pred tem bral, mi je pričarala to zgodbo (bližnje) prihodnosti. Upam, da ne pri nas.
Če ti je bila vsebina všeč, prepošlji to številko svojim prijateljem. Lahko jim posreduješ tudi spletno verzijo, ki jo dobiš s klikom na "View online" na vrhu te objave.
Se beremo,
Marko.