Kratke zgodbe k tebi - 11. objava

Prvih deset je najtežjih? Ugotavljam, da mi je pisanje teh objav bolj zabavno, kot pa priprava materiala za Instagram, kjer je estetika nad vsebino, jaz pa le-te nisem pri sebi nikoli razvil.

Bo pa to zadnja objava iz tega servisa (Revue), ker ga je Musk ukinil in moram seliti pisanje na drugi naslov. Če boste na božično nedeljo dobili novo objavo, mi "bo bilo uspelo". 😉

---

Zgodbe

Preganjajo ga vesoljci, ki ga nikoli niso ugrabili in niso eksperimentirali z njegovim telesom in dušo.

Vse si je zamislil zaradi psihične skurjenosti, mu je razlagala zdravnica.

Zaklenil se je v omaro, ki ni obstajala.

-----------

Spoznala sta se na tihi zabavi.

Na eni tistih zabav, kjer vsi nosijo slušalke.

Brez besed sta si bila všeč.

Brez besed sta se zaljubila.

Si brez besed večnost obljubila.

Se brez besed skregala.

In brez besed razšla.

Vse tisti večer.

-----------

Poeziji je vseeno, če se vanjo zaljubi poet.

-----------

Vsak dan, ko se je vrnila domov, se je ponovno vanjo zaljubil.

Strah ga je bilo, da je ne bo nazaj.

Vsak dan je, ko je lastnica v ven odšla, legel na blazino in čakal, da mine.

-----------

Ozadje

#1 - Še zelo "work in progress", bi rekli. Ideja izhaja iz zgodb tistih, ki so jih baje ugrabili vesoljci in imajo diagnosticirano isto bolezen. Ne bom rekel, da je nimajo, ampak ne bom rekel niti, da omara obstaja.

#2 - Medtem, ko to pišem, imam na sebi ene take velike brezžične slušalke. To je bil sprožilec spomina na razne posnetke tihih zabav. Naprej je moja romantično cinična fantazija.

#3 - Original izjava je bila nekaj v stilu, da je poeziji vseeno kdo se zaljubi vanjo. Mislim, da je bilo v enem mnogih filmov na Netflixu ali Prime Video. Ne vem, če bom kdaj uspel to spraviti v zgodbo. Za sedaj je (meni) všečna izjava.

#4 - Yep. Pasje življenje. Namerno napisano skozi človeško doživljanje ljubezni. Inspiracija je doma. Doma imamo seveda mačka.

#5 - Včasih poskušam pisati prostoročno. Za službene zapiske (da med sestankom ne odtavam), je reMarkable super, ampak za kreativo ... Navadil sem se tipkati, tako da ... Tukaj je primer moje grde pisave. Končna zgodba (pretipkana, ker reMarkable slabo razume moje packe), bo definitivno krajša.

Utrinek iz preteklosti

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Skrbelo ga je, ko je gospodar odšel: "Slabo voha, bo našel pot nazaj?" Minile so minute, morda ure, morda so minili meseci ... Pes si je končno oddahnil, ko se je na pragu spet lastnik pojavil.

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Od tiste nesreče naš pes govori, ampak samo rusko. Tudi mačka lahko govori, slovensko, ampak se je odločila, da ne bo. Mačke so pač take.

Sem že pisal o osamljenem psu, o govorečem psu ... in tudi o govoreči mački, ki pač, kot prava mačka, ni dolžna govoriti s tabo, saj ni pes!

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

"Doslej sem se zaljubljala le v osebe, ki me niso ljubile. To trpljenje je navdihnilo mojo poezijo." "Pa zdaj?" "Skrbi me. Ti me ljubiš."

Še malo o poeziji. Ta je že tako stara, da se ne spomnim, kako sem jo zgradil. Če malo poračunam ... Takrat sem bil skoraj 4 mesece v tej zvezi in ... No, razlog je zakaj sem še in zakaj še pišem o ljubezni, ampak brez tistega strahu, ki sem ga imel takrat (nekdo je sicer težil, da imam v tistem obdobju preveč ljubezenskih in premalo temačnih, ampak nikomur nisem zameril).

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Sobotna romantika. "Predolg je, ne morem ga v enem kosu!" je jokala. "Oprosti, draga, sem te opozoril, da je režiserjeva verzija ..."

To je to za to številko, grem izbrat film za današnji večer... Le kateri director's cut bi ...?

Se spet beremo prihodnjo nedeljo. Rad dobivam pošto. Vesel sem pa tudi, če to prepošlješ komu, ki bi mu bilo všeč takšna besedila brati.

Marko.