87 – Sovražim volitve!
Zato grem na volišče oddati svoj glas, da lahko težim izbranim, ker sem jim svoj glas oddal ...
📚Zgodbe
Oče nas je zvlekel na prav vsake volitve, četudi smo bili premladi, da bi lahko svoj glas oddali.
"Najprej preverijo, da si res ti, ker imaš samo en glas, da nekoga podpreš. Ne bi bilo prav, da ti ta glas kdo vzame," je razlagal medtem, ko sva za njim stala, on pa je na listu številko obkrožil. Veliki mož je bil.
Zato še danes, čeprav komaj hodim, ob vsaki priložnosti navdušeno volim.
Na travniku ob kmetiji so se živali zbrale. Novo vodjo so iskale.
Prasec je bil glasen, ampak nič ni povedal, Konja se je vsakdo malo bal, Bika pa še bolj.
Krava je bila prava lisička, o Kokoški so izgubljali besede …
Ampak, ko je bilo treba odločiti, je zmagal pojoči petelin.
Njegov glas je segel v deveto vas in brez njega ne bi vedeli, kdaj gospodar prihaja.
“A si resno obkrožil gospoda SmetSmetnjaka?”
”Jp, a ti tudi?”
”Sem, ampak v hecu, ker nisem verjel, da bo zmagal.”
”Vsi smo isto mislili, hecno, da je zares zmagal.”
”Kaj pa zdaj?”
V Mirni dolini so se odvijale volitve.
Kandidati so ponujali konkretne podeželjske izboljšave in od vaščanov odobravanje želi.
Zmagala je gostilničarka Milena, ki je v svoji gostilni ponudila popust na prvi kavi in drugem pivu.
"Kako veš koga voliti? Vsak program je lep na papirju, ampak noben izvedljiv pri nas ..."
"Res je. Ampak od malega obožujem zgodbe in ene so mi bolj všeč od drugih."
📖 Ozadje
Ne maram politike, ampak obožujem svojo državo! Ideja/vizija sodelujoče EU, mi še vedno segreje srce … Tako podobno drugačni smo. Zato nisem podpornik neke stranke in obkrožim “neodločen”, ko me v anketah sprašujejo … Ker demokracija je zame to, da se vedno znova odločiš in ne daješ glas neki stranki le zato, ker si njihov navijač, fen, podpornik, vernik …
Priznam, vedno si pomagam z namenskimi aplikacijami, kjer mi pokažejo kandidate, kjer se plani najbolj prekrivajo z mojim trenutnim pogledom na svet. Demokracija. 😄
Kaj se zatem v politiki zgodi med plani (obljubami) in implementacijo pa … Je stvar za posebno številko, ampak teh fantastičnih zgodb še nisem spisal.
Prva zgodba je kar stara. Spisal sem jo, ko sem videl nekega očeta, ki je na volišče pripeljal svoja otroka. Razložil jima je zakaj je moral najprej dokument pokazati in zatem sta ga v tišini opazovala, ko je oddal svojo podporo. Navdihnilo me je z občutkom ponosa, ki ga v trenutku nisem doumel. Sem pa zgodbo napisal in jo danes osvežil.
Kmečko zgodbo sem si izmislil, ko sem ChatGPT 4o vprašal, da mi pomaga. Od njegove verzije je ostalo “Na travniku so se zbrale živali.”
Všeč mi je še zgodba o SmetSmetnjaku … Inspiracija so bile županske volitve v Londonu, kjer je sicer zmagal obstoječi župan, ampak en od kandidatov je bil Count Binface, ki je prejel 1% glasov. Prava demokracija dovoli tudi, da lahko kandidira tudi tako domiselni (izmišljeni) lik, če le ima dovolj podpore. Upam, da se v prihodnosti tudi naša demokracija toliko razvije … S tem ne mislim na stranko “Nič od tega”, ampak na res duhovite, komične kandidate. Politika brez smeha je pogrebna procesija (v več pomenih. Zato v moji verziji SmetSmetnjak zmaga.
Pojdi volit. Ker tudi če “voliš narobe,” boš z najmanj truda storil/a največ, da bi vplival/a na spremembo skupnega sveta.
Naslednjič: Fucking stress!