86 – Zaprašene zgodbe
86 – Zaprašene zgodbe
Na podstrešju sem našel zaprašeno škatlo, ki je bila polna zaprašenih listov, ki so bili polni zaprašenih zapiskov, ki so polnili ...
📚Zgodbe
Pospravil je računalnik, ugasnil telefon.
Iz zvonca je baterijo odstranil.
Natočil si je kozarec viskija in skozi okno zahajajoče sonce opazoval. Odgovornost je na pavzo dal.Dolgo je dva poročna prstana nosila.
Svojega in od pokojnega moža.
Danes na verižici visita.
Nosi ju mama, ki je staršem na obisk prišla.Svetovno znano je, da voščenke in flomastre najbolj privlači čista stena.
Stena, ki skriva divje pisani svet, ki ga vidijo otroške oči.
Oči, ki vodijo ročice, da ga zbezljajo v svet odraslih ..."Svoboda slane kože pod žgočim poletnim soncem," je v dnevnik mojstrsko zapisala ... Ampak zadovoljila bi se tudi s sprehodom ob morju, tudi ob močni burji.Stopila je skozi vrata, odložila nakupe, mu sedla v naročje in ga strastno poljubila.
"Kajsse dogaja? Sem na kaj pozabil?!" je navdušeno-prestrašeno spraševal.
"Torek je."
Z romantiko ga je vedno razorožila.Ob njegovih poljubih se je nadnaravno počutila.V predalu je tisoče sanj hranila. Odpirati si ga ni upala.Najlepše se je počutila, ko je imela trde lase od soli in ji je koža po morju dišala.Za cigaretom je svoje skrbi skrival.Oblačila se je v črno, a mavrico je v mnogih življenja nosila.Najbolj je uživala, ko jo je z besedami slačil.Postavo je vzdrževal na Netflix maratonih."Kaj piješ?"
"Ne pijem več, odkar sem z Martino."
"Ti ne dovoli?"
"Ob njej nočem ugasniti zavesti.”Iskal je besede, ki bi bralcu največji vtis pustile.
Nazadnje je objavi font povečal.
📖 Ozadje
Nadaljuje se obdobje, ko spišem zgodbo ali dve na teden (hvala glasbenikom in politikom, ki pesnijo dobre situacije), ampak ne znese mi zbrati časa, da bi jih dozorel v nekaj, kar bi si želel s svetom deliti. Preveč časa gre v pripravo objav za posamezna socialna omrežja in zmanjka za grajenje ustvarjalnosti.
Nekje moram presekati.
Zato sem tokrat vzel stare zgodbe iz arhiva … Drsel sem po digitalnem arhivu in tisto, kar je dobilo pozornost, sem skopiral in popravil na “moj aktualni stil”. Tako, da to je to. Zato ti zgodba ali dve morda zvenita znano. 😅
In ne, nisem našel škatle na podstrešju, ker ta škatla ne obstaja. Od malega tipkam in kreativne vsebine ne znam spraviti na papir … Papir je za službene zapiske, pa še ta papir je digitalni … 😉
Naslednjič: Tvoja največja pravica