85 – Nel mese di mai*
Zelo lokalni slovensko-italijanski izraz, ki ga lahko prevedemo v "za sv. Nikolaja". Zgodbe, ki so se nikoli zgodile.
📚Zgodbe
Železno srajco je nosil. Sebe nikoli ni prekosil.
Generacija X, Y in Z se med sabo nikoli niso sprejele. Vsi so bili kronični selfisti.
Ostal jima je otroški stolček, ki ga nista nikoli uporabila. Dobila sta ga za darilo, ko sta zanosila.
Vzela si je poljub neznanca, ker je njega izgubila. Bila je za trenutek spet zaželena, ampak ni bila več njegova. Nikoli več njegova.
"Naslednji teden, naslednji mesec, drugo leto, sigurno … Ko se spet otopli." Pomembna dejanja je prelagal, ker v sebi jih nikoli ni zares izbral.
Na internetu so tisto povezanost iskali, ki je v živo nikoli niso želeli.
Gledala je skozi okno in čakala. Šel je na polnočnico in ga še ni nazaj. Dan ali mesec? Ni vedela. Trixy nikoli ni razvila občutka za čas.
Nikoli ni jokal, včasih je samo morje iz oči praznil.
Nikoli ni uspela storiti, kar si je dnevno zadala.
Počutil se je kot “delo v teku”, ki ne bo nikoli zaključeno. Pozno se je ozavestil, da je to dobra reč.
Nikoli mu ni povedala, da ga rada ima ... Ampak to je že vedel.
📖 Ozadje
Po 85 objavah izgubljam zagon oziroma imam občutek, da se vzpenjam v hrib brez vrha, kjer bi se lahko ustavil in užival ob pogledu na dolino. Morda so bile krive enovrstičnice zaradi minimalističnosti, morda služba zaradi maksimalističnosti, ali pa gre le za vpliv pomladi ...
Odločam se, kaj storiti. Kolebam med podaljšanjem časa med objavami ali skrajšanjem vsebine na recimo eno zgodbo na objavo.
Ta blog sem začel pisati, da bi si ustvaril rutino, in odlično mi je šlo več kot leto in pol ... No, bomo videli, kaj prinese naslednja številka. 😉
Kot vedno, če te zanima konkretno izvor določene zgodbe, mi kar piši – stisni gumb za odgovor, če to bereš kot email sporočilo, ali pa klikni na povezavo na vrhu prve strani.
Naslednjič: Zaprašene zgodbe