82 - Ognjeno povezovanje

Pred nami so prazniki – odličen izgovor za prižig roštilja in druženje ob (romantičnem) ognju.

Photo by Wesley Balten on Unsplash

📚Zgodbe

"Kje so vsi komarji? Vsako leto nas na pikniku popikajo, letos pa … Nič?"

"Sem opazil. Tudi drugega mrčesa ni … Tudi na avtomobilih ni pack … Nekaj se je spremenilo."

"Večer pred 1. majem so ljudje, kot opozorilo na delavske pravice, prižigali krese. Niso se brigali za starodavni pomen pomladnega kresovanja. Vsako leto je na ta dan deževalo. Morda tudi zato." - Galaktipedia, Zemlja, obredi

Kot vsak praznik, se je tudi prvi maj z leti prelevil v prižiganje žara in dviganje kozarcev.

"Ko sem bil mali, smo zares kresovali! To so bili kresi, taki ogromni, da so se zvezd dotikali, mi smo se pa okoli lovili! Nihče nam ni težil, da je nevarno," je nostalgično razlagal dedek, ki je na desnici skrival opekline večera, ko ga je za hec prijatelj porinil v kres.

Kres ob šoli, ko se je še smelo. Bil je sam, ker se staršem ni dalo. V soju kresa jo je zagledal, zbral pogum, pristopil, ji nekaj zašepetal in jo za roko prijel. Spomin na njen nasmeh mu je za večno ostal. "Za kresno noč imava obletnico," se je hvalil vnukom.

Na balkonu sta sedela in opazovala kresove, ki so se prižigali po okoliških hribih. K sebi jo je stisnil in jo v oči pogledal. "Jutri pridejo vnuki na piknik, moram potico speči, ne moreva še v posteljo," mu je odgovorila, ker mu je misli brala.

"Zakaj sploh kurimo te krese? Kaj to pomeni?" je nečak spraševal strica, ki je bil preveč zadimljen, da bi sledil rdeči niti, ki jo je pred kratkim začel.

Družinski piknik. Skoraj vsi so zbrani. Manjka le Tina, kot ponavadi. "Nekaj nekaj, je vmes prišlo," se opraviči.

Vonj po roštilju. Pijača. Sproščene debate, ki kmalu predramijo otroške zamere. Pogovor glasen postane, se v prerekanje razvije.

Ah, te družinske zabave.

"Na praznični dan narava oživi z vonjem po pečenem mesu in šumenjem listov," je razlagal rahlo opiti žar mojster, medtem ko so se otroci zmrdovali in čakali, da se stari zapletejo v debato in jih na miru pustijo.

Iz vrtov se je širil vonj po čevapčičih, ki ga je občasno prekrilo vriskanje otrok.

Slabo vreme nikoli ni preprečilo pravih družinskih piknikov. Pod stalnimi ali začasnimi strehami se je druženje odvijalo, ampak najbolj navdušeni so bili otroci, ki so jim luže nova igrišča oblikovale.

📖 Ozadje

Prekinil sem serijo enovrstičnic, ker sem pogledal na koledar. 😅 Čudno bi bilo pisati “o njemu” (sebi?), v objavi, ki izide ravno pred največjim delavsko-družinskem prazniku! 😉

Ljudje že tisočletja prižigajo krese v obredne in obveščevalne namene. Spomladi naj bi ogenj “pomagal soncu močneje zagoreti”, kar pa v današnji klimi verjetno ni več potrebno. 😅 Prvomajski kresi so tudi opozorilo na pravice delavskega razreda – pravice, ki jih moderne oblike dela skušajo opustiti, seveda ne v dobrobit ljudi. Je pa to tudi čas za družinsko povezovanje, za vzdrževanje vezi in pletenje novih, ogenj pa je element, ki se pojavlja ves čas tega druženja (kot kres, žar, …). Priprava hrane in druženje ob njej so pomemben obred povezovanja, ki prepreči marsikateri nerešljiv spor …

Prvi dve zgodbi sta nastali … Prva leta 2021, ko se je znatno zmanjšalo število komarjev, ampak so se kmalu prilagodili in se vrnili, druga pa bila spisana leta 2018, ko sem spet prebral nekaj iz Štoparskega vodnika. Ostale so nove, spisane na sveže, ker sem se spomnil, da smo pred prvomajskimi prazniki. 😎

Zgodbe izhajajo iz mojih osebnih izkušenj, družinskimi pikniki, pripovedovanju prijateljev in doživetji v času osnovne šole – res sem bil sam na kresu ob osnovni šoli in ona je bila tam, ampak nikoli se ji nisem približal … Ko pa me je ona kdaj nagovorila, sem vedno otrpnil in neki blebetal. 😅

Če so ti zgodbe všeč, jih posreduj bolj znancem in manj znancem. Novi ljudje prinesejo nove dogodivščine in nove zgodbe. Pomagaj mi širiti bralstvo. 😊

Naslednjič: On