80 – Na zdravje (mi) gre!
Ponovno sem zbolel. Že drugo leto zapored, spomladi. Zato tokrat o zdravju. 🤧
📚Zgodbe
"Zdravstveni dom. Prevoz rabte? Za Maribor? Nimajo vozil? Naša so vsa zunaj … Kaj pravte? Bolj počasi prosim … se duši?"
Prekinil je. Klical sem ZD, da bi naročil pregled pri zdravniku, dobil pa utrujenega operaterja, ki je odgovarjal na več klicev hkrati … “Nisem dovolj bolan,” sem se odločil.
Med selitvijo je našel telefon poln starih posnetkov. Na enemu ona reče: “Utrujena sem” in zatem se nasmehne in doda “Bo že bolje.”
Bil je to en njenih, en njunih, boljših dni. Ob spominu mu solza na lice spolzi.
To je bilo skupno stanovanje in sedaj je več ni.
S hladno lepljivo roko se je trdno njegove oprijemala. Iz minute v minuto jo je šibkeje držala, bolezen je vojno zmagovala. Močneje jo je sisnil k sebi: "Ne izpustim te, do konca sem tvoj!" … In zašepetal: “In tudi zatem."
Ko se je dobro počutila, jo je razveselila vsaka mačka, ki jo je ob sprehodu srečala. Z leti je bilo takih mačk vedno manj, bolezen jih je vzela.
Ljudje so si želeli večno živeti in se svobodno množiti. Na srečo smo imeli bolezni, lakoto in vojne, ki so skrbele za kontrolo populacije. En dan smo s tehnologijo vse to premagali ...
Zdravnik: "Pozdravljeni, kaj je narobe z vami?"
On: "Oh, le kje naj začnem ... En kup stvari ... Avto neki nagaja, otroci ne spijo ..."
Zdravnik: "Sprašujem zdravstveno ..."
On: "Otroci so zdravi ... Aja, moje! Grlo me že teden peče, glavobole imam ..."
Bila je več od svojih kroničnih bolečin.
Noč in dan, brez premora.
Bolečina, brez pojenjanja.
Ves čas.
Zdravila niso delovala.
Ona ni bila le bolečina!
Bila je več!
"Jaz sem dober človek, veš. Ne družim se z ljudmi. Pazim na zdravje vseh. Ne skrbi, od mene se ne moreš okužiti," je danes že tretji osebi brez maske razlagal.
📖 Ozadje
Bolezen je tako intimen pojav …
Zdravstveni dom – Tega ne morem pozabiti. Prvo leto Covida. Odločitev “kje bom zaprt” je bila enostavna, ampak me je ločila od osebnega zdravnika. Ko sem prvič imel bolezenske simptome, ki jih je po telefonu zdravnica opisala kot “možen Covid” in mi naročila, da se testiram … in ker nisem bil na Obali, ni vedela, kam me napotiti. “Naj sam najdem kontakt in ji ga posredujem pa bo uradno tam naročila in …” Pa sem poklical bližnji zdravstveni dom, na glavno številko, ki je očitno bila tudi dispatcher za reševalce in jasno preutrujeni operater je na mizo odložil slušalko z mojim klicem in prevzel tisto o dušečem gospodu, ki ne dobi transporta v Maribor in iščejo rešilce iz okoliških krajev in … Odložil sem slušalko. Kasneje sem to rešil, dobil termin za testiranje in bil negativen. Imel sem zastrupitev s hrano, verjetno. Čez par dni sem bil ok. Upam, da je neznanec preživel.
Selitev – Tudi že objavljena, spisana maja 2023, ampak za to objavo sem jo na novo postavil. Bolezen ob ljubezni nosi takšno posebno intimno tragedijo, ki premaga čas in prostor.
Podobno naslednja. Da se ne bom ponavljal.
Najstarejša je tista o ljudeh, ki bi večno živeli, ampak se še vedno prosto razmnoževali in … Novembra 2015 sem jo spisal, danes pa nekoliko popravil. Tehnologija bo za vse poskrbela, za kulturne spremembe pa bomo morali poskrbeti mi.
Zadnja – Še ena iz COVID časov (januar 2021). Ko se nekdo opravičuje, ker nosi masko v javnosti … V drugem letu korone, smo se samo še kregati znali o teh maskah in koliko ščitijo in ali je hujše imeti masko ali biti cepljen ali oboje. Pa da ne govorimo o tem, kako cepljeni prenašajo bolezen in bodo leta 2023 vsi umrli. Še sem živ in objavljam to zgodbo ter jo dajem v arhiv. Končno. :)
Dovolj zgodb o bolezni za letos. Imam srečo, da zbolim enkrat na leto. Za zdaj.
Naslednjič: Ona