74 - Prekleta samota!
74 - Prekleta samota!
Opazujem svet okoli sebe. Spet ta samota, ki se razbohoti tik pred pomladjo. Kako si?
📚Zgodbe
V mladosti je bil ženskar. Vsak teden je v njegovem objemu druga pristala, včasih tudi dve.
V Lidlu sem ga srečal, vidno je postaran, življenjskega sloga pa ni spremenil.
Še vedno vsak teden drugo šlata, le da sedaj po steklu ekrana. Razlaga, da je bolj poceni tako. Še vedno je zelo osamljen.
Začel je s pomnjenjem števila π. Njegov osnovnošolski rekord je bil do 10123 decimalk. Zatem se je lotil bolj komplicirane mentalne telovadbe. Danes je Tibor znan kot človek, ki ničesar ne pozabi. Zelo osamljen je, ker ničesar ne pozabi.
Več kot idealne postave, svetu ni pokazala. Razkošno vsebino je za prave ljudi hranila. Nihče je zares ni poznal, so pa vsi čutili, da je osamljena.
Leži na brisači. Osamljen, presenečen. Košček breskve mu na brisačo pade. “Kje si? Še lani si ob meni ležala in breskve glodala ...”
Tako strah jo je bilo svojih misli, da je tudi med tuširanjem v Youtube zrla.
En torek se je spomnil, da živi v virtualni realnosti, v katero se je pred leti priklopil, ko je boleče ugotavljal, da je čisto sam na svetu. Tisti dan je naložil aplikacijo “totalen reset”, da bi pozabil in v novem svetu zaživel. Ni delovala, po nekaj letih se je vrnil spomin. Napisal je jezno recenzijo na Store, jo osvežil in ponovno zagnal … Upajoč, da so napako odpravili.
Življenje brez nje več ni bilo popolno.
Zbral je pogum. Začel je novo samostojno popolnost graditi.
📖 Ozadje
Prvo zgodbo sem spisal avgusta 2021, ampak … Nastala je iz spomina na prijatelje, ki so živeli “300 na uro z zaprtimi očmi skozi mesto” in jih (morda) zato več ni. Kako bi bilo, če bi s takšnim pogledom na svet prišli do 50 leta …
Zgodbo o Tiborju sem spisal marca 2021. Po članku o fantu, ki si je zapomnil Pi do neke decimalke … Kombiniral sem jo z izkušnjami tečaja “Super Brain”, kjer so nas učili dolgoročno pomniti … Dolgo je se hladila v arhivu, zatem sem jo dopisal, da je človek, ki si vse zapomni (in to sporoča) ponavadi zelo osamljeno bitje.
Septembra 2018 sem že pisal o Instagramerkah, influencerkah. Threads app jim je omogočil, da več povedo o sebi … Ampak o tem sem pisal že zadnjič.
Junija 2016 sem se počutil osamljen in sem pisal o breskvah. V tem trenutku nimam pojma, če sem sploh na koga takrat ciljal. Kako se spremeni svet. 😅
Gledanje Youtube pod tušem me je tako presenetilo, da sem moral spisat zgodbo o tem. Obesim sliko te Threads objave. Ona je to zapisala kot pozitivo, ni prav nič osamljena, pravi. Spisano januarja letos.
Virtualna realnost. Zgubil datum pisanja, enkrat lani sem prvi draft ustvaril, za to objavo sem jo dopolnil. Nekje ob najavi Apple Vision Pro sem jo začel pisati, pa popravljal. Izboljšana realnost, kot jo gledaš skozi tovrstne maske je, iz mojega vidika, trening za generacijsko prehajanje v podvojeno realnost in s tem omogočanje medplanetarnih potovanj, kjer bodo ljudje prebrodili celotni življenjski ciklus priklopljeni na stroje in šele čez (recimo) 100 generacij pristali na ciljnem planetu.
Junija lani sem nazadnje popravljal zgodbo o nepopolnem življenju brez nje. O samostojnosti ipd. Podobno zgodbo sem že pisal pred leti in se ponavlja. Človek je lahko popoln, ko je samostojen in je lahko popoln, ko je v dvoje (ali troje, ali). Vse je mindset, ki pa ga je najtežje zgraditi.
Naslednjič: Intimno, v enem STAVKU!