72 - Glasba me osvobaja
72 - Glasba me osvobaja
Prejšnji teden se je odvil Sanremo. Kar zame pomeni velik update zgodb iz katerih lahko črpam barve za nove zgodbe. Prisluhni mi.
📚Zgodbe
Njeno življenje: Le on.
Bila je, iskreno, njegova.
In nič več kot to. Njegova.
Tudi, ko se je v sobo zatekla, tresoča se od straha in bolečine.
Tudi takrat si v žilo ne bi zarezala, tudi takrat pod vlak ne bi skočila.
Ker bi ga izgubila.
Sama, tam v sobi, z rastočo željo po njemu.
Polna strahu, navdušenja, ko se vrne k njej …
Jo bo s poljubom razveselil ali na zid nabil?
Bila je neobdelani, surovi diamant.
Živela je 300 na uro, skozi mesto, z zaprtimi očmi.
Navdušeno trepetala pred prvim francoskim poljubom z novim ljubimcem.
Vedela je, da varanje ni pravi način za iskanje “enega na milijon”.
Kronično je povzročala bolečino. Tudi sebi.
Ni znala zamolčati besed, ki režejo rane.
"Morje je zanimivo, le če je razburkano," se je branila.
"Počutiš se manj sam, manj prazen, ker se boriš, da plavaš nad gladino."
Pretrgala se je vrv, ki jo je gor držala in tisto malo je izgubila.
Zato na novo je začela. Kot surovi diamant.
"Ker ljubezen je velik igralni salon," se je branila.
Vse je bilo fajn.
Nič se ni dogajalo.
Dolgčas ji je bilo.
Zato si je trnovo krono nadela.
In zabava se je pričela.
Ležala sta skupaj, v postelji.
Gledala v strop, z zabuhlimi očmi.
Občasno poškilila na TV, na posnetke skupnih izletov
in med kašljanjem o bodočih raziskovanjih sanjarila.
Tudi teh, kjer postelje ne zapustiš.
Tudi to jima je bilo dovolj.
Namreč dosegla sta svoj največji ljubezenski cilj.
Pustila ga je z ljubeznijo v ustih.
Ker ni bil dovolj varen privez, za njeno nevihtno življenje.
📖 Ozadje
Vse zgodbe so nastale ob poslušanju pesmi iz Sanremo 2024. Kot večkrat napisano, italijanščina je moj drugi jezik in mi italijanska besedila sežejo globje od angleških ter sprožijo bolj žive slike in zgodbe …
Kot prva zgodba, ki je nastala ob poslušanju Annalisa - Sinceramente. Poskočno plešoča pesem, ki govori slabem odnosu. Všeč mi je, ker ob prvem poslušanju deluje zelo dance-pop, pozitivna, ko pa se posvetiš besedilu, začutiš globoko temo, predanost propadajočemu odnosu … Moja zgodba je bolj temačna od izvirne pesmi in se zaključi prej – tebi pusti, da jo končaš po svoji želji.
Prvi francoski poljub ob razburkanem morju. Clara - Diamanti grezzi. Še ena poskočna pesem. 😎 Že dolgo je od tistih let, ampak … Verjetno vsak pozna eno, dve ali več takih deklet ali pa jih je poznal … Si morda (bila) to ti? Osebe, ki živijo 300 na uro z zaprtimi očmi, ki divjajo v ljubezni, iz zabave na zabavo, od partnerja do partnerja. Z njimi nikoli ni dolgčas, nikoli se ne spi. Sploh ob tistih nočeh, polnih solz in kletvic sporočil in telefonskih klicev … Kjer je ljubezensko življenje kot igralni avtomat. Drveče stran od kronične prazne osamljenosti.
Dolgčas je najhujša stvar, ko ti možgani divjajo 300 na uro in ti si sama in nič se ne dogaja, čeprav je vse “v redu” … Pizdarijo narediš, nadzor nad svojim svetom izgubiš in trnovo krono lahko spet nosiš … Angelina Mango - La noia. Ta je letos zmagala na Sanremu in bo zastopala Italijo na Euroviziji. Definitivno zelo drugačna od naše predstavnice. 😎
Zabuhle oči me najprej niso pritegnile, ker nisem doumel začetka. Gazzelle - "Tutto qui". V pesmi začne s tem, da sta utrujena in zgledata kot dve pandi (s krogi okoli oči). Konec pesmi me je prijel in sprožil prav zanimivo vizijo sveta. Kjer ima vsak “bedno življenje” in sanjari o tem kam bi zbežal, ampak skupaj sta … In ker so bolezni sedaj popularne, sploh razni “zelo močni prehladi”, ki se te dni množijo. Romantično mi je ležati ob njej v postelji, ko sva oba bolna in/ali utrujena in ne moreva zbežati in … je tako lepo domače, čeprav telo boli, ampak duša je pomirjena, ker ob njej leži.
Ljubezen v ustih. Santi Francesi - L’amore in bocca. Pesem se začne s to frazo, pa v naslovu jo nosi. Všeč mi je, kako on “ni varen privez na mirnem morju”. Obrnil sem v to, da ona nima mirnega morja v življenju (ker živi 300 na uro in le razburkano morje je zanimivo). Sicer je izvirna pesem globlja od tega … Kar pa prepuščam tebi.
Verjamem, da mi bodo te pesmi sprožile še marsikatero asociacijo, projekcijo, fantazijo. Ko se to zgodi, bom verjetno vestno zapisal in morda celo objavil. Razen, če bom takrat ravno vozil … Ni varno pisati med vožnjo, pa čeprav “se avto sam vozi, ” so mi rekli. 😅
Za konec ti puščam pesem, ki je dobila nagrado za najboljše besedilo, ker seveda so tema tega bloga zgodbe … Nisem še napisal nobene na temo, ker je pesem skupek raznih protipomenk, ki zelo lepo opišejo “biti ženska”. Malo težko se najdem v tem. 😅 Je pa definitivno odlično besedilo, tudi ko ga prevedeš v angleščino ali slovenščino.
Naslednjič: V postelji, na štiri oči