69 - Perverznost sprehoda
69 - Perverznost sprehoda
Se spomniš, ko si se nasmejal/a vsakič, ko si videl/a zapisano 69? Se ti še dogaja? Izkoriščam 69. objavo za nekaj ... "perverzije"!
📚Zgodba
Radijski voditelj je bil osebno zelo neodločen. Tudi pri teh rečeh, tudi v primeru, ko je dobil zelo jasno in sploh mamljivo ponudbo. Ta neodločnost ga je divje morila. Vedno je bil: “Kaj pa, če …” Ampak tega dogodka si je res želel, toliko je že zavlačeval, da ga je kar konkretno potreboval. Tudi zdravnik ga je podpiral: "Šport je zdrav! Ni vse le v vrtenju jezika!"
Končno je korajžo zbral, se organiziral in se na ta famozni sprehod je podal. Začel je na domačih tleh in se v pogovoru zamotil … Ampak čas ga je preganjal, zato je, za segrevanje, pot začel po ravnem, zatem malo v ovinek, v klanec in čez mali hribček, pa spet po ravnici ... Kondicije ni imel, reševale so ga ravnice.
“O glej, vrtača!” Kraški pojavi so ga vedno fascinirali. Zato se je za nekaj trenutkov ustavil ... Si z vrtenjem jezika odpočil. Ker za to pa je ogromno kondicije imel.
Pot ga je kmalu mimo gozda zapeljala. Včasih ga ni maral. Asociiral ga je na nered, sedaj ga pa ni motil, prav čudno ga je navduševal. Ta gozd je očitno dobre gospodarje imel. Ni si pa upal globje vanj, ni se počutil še dovolj segret ...
Obrnil se je nazaj čez ravnico, med hribčke … Užival je ob razgledu: "Navdušujoča ta narava. Kot da bi za moškega bila ustvarjena … A je že malo mraz?" je pomislil. "Moram pohiteti, da se ne stemni in dolino zamrzne!"
Skočil je do stanovanja, kjer živi lastnik posesti ... Na kratko debato o življenju, užitkih in sploh. Pa osvežil se je, “ne moreš žejen po svetu hoditi,” si je mislil ...
Konkretno se je temnilo, vse hladneje je postajalo, sence so že rasle po dolini …. Pohitel je, ampak ne preveč, "ker užitek mora biti, tudi ob športnih aktivnostih," si je mislil in za veliko domislico sam sebi čestital.
Vrnil se je v dolino, nazaj do gozda. Sedaj je bil končno segret in pripravljen. S pogumom opogumljen. Po gričku skozi gozdiček navzgor in ... “Kaj je to?!” Presenetil ga je potok, ki ga prej ni bil opazil.
Svež potoček ob robu gozdička!
Stal je na meji in občudoval lepoto pod sabo. Premaknil se je bližje in še malo ... Dotaknil se je male skalce in preskusil njeno trdnost ... Malo se je zamajala, ampak se še bolj trdno vrnila na svoje mesto ... Še močneje se je potisnil nanjo … In malo ga je odbilo nazaj ... Začel se je izživljati in medtem zbiral korajžo, da bi skočil v osvežujoči potoček ... Čeprav ni vedel koliko je globok, ga ni bilo strah. Trdno prepoten je bil in osvežitev iz tega potočka je definitivno potreboval.
Še malo je užival po skalci in njeni bližnji okolici ter se navduševal nad malimi potresi, ki jih je s svojim početjem povzročal po celotni posesti ... Možato je bil ponosen nase.
Končno se je odločil, da je trenutek pravi. Med tretjim potresom je skalco zapustil in se podal globoko v potoček, v neznano domačnost, v svet užitka, kjer je sebe izgubil v ritmu zamahov.
Stokala je, se grizla v ustnice in pogled globoko v čelu izgubila. Popolnoma se mu je predala … Končno je bil del nje in ona njega.
Ljubimca sta končno eno postala.
📖 Ozadje
Ta zgodba že dolgo sameva v mojih zapiskih. Letos sem jo našel med čiščenjem draftov in bil v dilemi ali jo zradiram ali nekoliko popravim in objavim. Otročja je, lahko tudi smešna, morda perverzna, ampak prav nič globoka.
V moji infantilnosti, ko sem videl, da je to 69. objava, sem se prisilil, da jo spravim v javnost. Sem se pa poskusil izogibati stalnim frazam podobnega žanra. Bralcu sem prepustil, da zapolni zgodbo s svojo perverzijo, nisem te želel usmerjati, zato sem vsako akcijo pustil odprto na vsaj 2 interpretaciji, a ob temu poskusil vzdrževati rdečo nit. Upam, da mi je vsaj delno uspelo.
Naslednjič: Sex! Sex! Sex!