60 - Pssst, govori tišina!
60 - Pssst, govori tišina!
Tišina je zlata vredna, ampak popolna tišina te ob živce spravi. Preglasna je.
📚Zgodbe
Molčal je, ko razmišljal je na ves glas.
V tišini so se na pot podali.
Po vrsti, urejeno, v neorganizirani skupini.
Med hojo je pri vsakemu tišina kopala intimno zgodbo občutkov in spominov.
V tišini so se še zadnjič poslovili.
V tišini odšli vsak svojo pot.
Tišina - najglasnejša beseda, kar sem jih zapisal.
“Tišina je najglasnejša izjava.” Zato je za leto dni z njo obmolknil in upal, da bo razumela kako predano jo ljubi. Ampak poslušala je besede drugega …
Tišine ni cenil. Ni znal ostati tiho. Krvavele so mu besede iz ust.
📖 Ozadje
Tišina osvobaja misli, zato je mnogokrat grozna. Ko v tišini čakaš avtobus ali vlak. Ko v tišini hodiš skozi gozd. Ko vaju na zmenku tišina prekrije. Ko v postelji sam s tišino ostaneš …
Ne bom filozofiral in nikogar ne bom prepričeval, da naj se vsaj enkrat dnevno poda v 10 min tišine (torej brez telefona/glasbe/TV, sama s svojimi misli), ne bom te prepričeval, da bo to spremenilo in nadgradilo tvoje možgane. Za take zadeve mi lahko pišeš na ta mail ali pa me na katerem omrežju poklikaš …
Raje se zgodb lotiva.
Prvo sem spisal pred par tedni. Vsako jutro se mi zgodi. Zbudim se, odlepim oči, zlezem s potelje in možgani začnejo hoditi, teči in kmalu šprintajo na zelo kratke proge. Do te faze rabijo okoli 2 min. Sem zadnjič preveril. V glavi je vedno bolj glasno in neurejeno. Potem naredim nekaj vaj, da se to skozi dan ne bi stopnjevalo in 30 min od prebujanja sem že ves “zen”, kot z velikimi pomirjujočimi črkami piše na raznih škatlicah praškov in tablet, ampak brez le-teh. 😅
Druga se lahko bere po želji. Lahko je vračanje iz zabave (peš, ker alkoholiščine) lahko je nekaj tretjega … Tole zgodbo sem spisal maja 2019 in je povezano s pogrebi, na žalost. Ljudje se zberejo, šepetajo, na zadnji poti obmolknejo, se še zadnjič od znanca poslovijo in v tišini odkorakajo, vsak na svojo pot …
Tretja je spet zelo kratka, spisana tudi maja 2019. Povezana s tem dogajanjem in divjanjem možgan, ko tavajo.
Maja 2016 pa sem pisal peto, “ljubezensko” zgodbo, o tišini. Po izjavi “oddaljenost zbližuje”, pa “če jo ignoriraš, te bo pogrešala in ti pisala” in podobne modrosti. V tej zgodbi jo on “ghosta”, kot sem zadnjič zapisal v Ljubezenski zgodbi, ampak cilj ni dosežen. Ker življenje ni film.
Šesto pišem ravnokar. Iz lista “inspiracija”, kjer je prva alineja bila “Besede so mu krvavele iz ust,” ki pri meni naredi zelo grafično podobo nekoga, ki kriči in mu slina leti iz ust, ker “bolj glasni ima vedno prav" in podobne fikcije …
Naslednjič: Zapuščam Zemljo!