58 - Ljubezenska zgodba

Najlepša zgodba najinega življenja, večkrat ponovljena, če imaš srečo.

Photo by sept commercial on Unsplash

📚Zgodba

Začelo se je s: "Hej, kako si?"
Sledilo je: "Kaj počneš nocoj?"
Ki je privedlo do: "Daj, ugasniva telefon, bodiva off-line."
In še isti večer: "Povej prijateljem, da se ne vrneš nocoj."
In navdušila si me: "Daj, pojdiva nekam na večerjo, samo midva!"
Kjer si mi razlagala o sebi, o svojih starših, o faksu in vseh svojih sanjah.
Priznam, čisto zaljubljen sem bil že po prvi steklenici.

"Kaj sva midva? In kaj pravzaprav počneva?" si me spraševala, "Prijatelja, ki se dobro imava," sem ti odgovarjal.
Ker prezgodaj je bilo, da bi se ti predal.

Ampak ti si že mami povedala, ki je upala na nekoga bolj uspešnega.
Ni ji bilo všeč, da s sanjačem hodiš.

Vztrajal sem: "Sej ni pomembno, da se definirava, uživajva te trenutke, čeprav so malo čudni ... ker so izjemni."
Dneve sva v postelji preživljala in vedela sva, da to pelje v vsaj en "Ljubim te."

"Tako lepa si, pravzaprav najlepšejša," sem ti pel.
Ko sem zgodbe o tebi pisal, sem vedno tri pike pustil ...

Med nama je bila tako lepa kemija, nisva jo najbolj razumela, ampak naju je res globoko povezovala.

In potem se je zgodilo: "Hej, kdo je on? Vse ok?" in v odgovor: "Kdo je pa ona?!"
In priznala si mi, da tvojim staršem moji niso všeč.
In iz kreganja je počilo: "Daj, naredi kar češ!"

Prepričana si bila, da sem te prevaral, ker ti sporočil z mojo prijateljico nisem pokazal. Nisi želela razumeti, da je res le prijateljica bila ...
Jezna, si mi izhod s tretjim prstom pokazala.

In sem te klical in klical in klical … In pisal in pisal in pisal, da ljubim te!
Klici so odzvonili, sporočila pa so ostala prebrano večno neodgovorjena.
Izginila si, me iz življenja "ghostala" ...

Bila je najlepšejša zgodba mojega življenja.

📖 Ozadje

To je ena izmed zgodb, ki sem jo moral spraviti iz sebe. Ni primerna za socialna omrežja, ker je predolga. Tudi ni moja avtorska, tega ne morem reči. Je citat pesmi, ki sem jo preteklo poletje pogosto poslušal in mi je še vedno zelo všeč. Zato je tudi v prvi osebi. Prave ljubezenske pesmi so v vedno v prvi osebi.

Mladi avtor je v eni pesmi narisal ljubezensko zgodbo od začetka do konca. Melodija je zelo pozitivna, zgodba pa… Kot marsikatera zaključena ljubezenska zgodba, eksponentno narašča in se zelo naglo, klavrno, prekine. Zato mi je všeč, ker je tako mladostniško “povprečna”, realna, surovo doživeta in preživeta.

ALFA (avtor) se bo še pojavljal na italijanski sceni, definitivno.

Videospot je pa metafora te zgodbe. Mimogrede, kako se “Roller coaster” prevede v slovenščino? Najdem samo besedo tobogan, ki je čisto nekaj drugega.

Naslednjič: Zgodba o moji prvi igli …