57 - Skozi otroške oči
57 - Skozi otroške oči
Po temačni temi prehajamo v temo ... Najbolj strašnih bitij na tem planetu*!
📚Zgodbe
V otroških sanjah sem vedno znal leteti.
Ko sem se zbudil, sem bil prepričan, da sem le pozabil kako vzleteti.
Danes o letenju ne sanjam več.
Ker leteti več ne znam.
Pride z leti, ko v omejitve začneš verjeti.
Poimenovali so jo Luna. Zaradi nje so se pletle ljubezni, zaradi nje je celo morje valovalo. Vse do njenega prvega otroka, ki je doma grozno razdejanje ustvaril.
“Nimam pojma kje sem se zbudila in kako se je to zgodilo … Ampak zelo noseča sem! Ob postelji je video predvajalnik in gor posnetki mene in neznanih oseb … Prepričujejo me, da me dnevni sobi čaka moj mož in otroci in da smo skupaj že … 9 let?!”
Kdor jo je spremljal na spletu, je vedel vse o njej … Kdaj jo je bolela glava, kdaj je čakala v vrsti, kdaj je nogavice narobe obula ... In katera blagovna znamka ji je najbolj pristajala.
Nihče pa ni vedel, da je vdova in mati štirih otrok.
2030 - Otroci ne telovadijo več. Premožni v šoli nosijo respiratorje, ki filtrirajo onesnažen zrak, vendar onemogočajo tek ... Kar ni težava, ker zunaj itak divjajo nevihte ali pripeka peklenska vročina.
Ozre se, nihče mu ne sledi … Zgrabi ga, skrbno spravi pod jakno in sproščeno odkoraka s kosom pršuta … "Otroci bodo veseli," si v solzah razlaga.
Najraje sta imela prijatelje z otroki. Tiste brez sta prepričevala v odpravo te napake ... Zavidala sta jim namreč mir in svobodo.
Imela sta tri otroke. Všeč sta si bila kot pizza s štirimi siri. Ona ni jedla glutena, on pa je bil na ketonski dieti.
"Kakšen tip krvi ima vajin otrok?"
"Pretežno človeški."
📖 Ozadje
Tokrat so torej tema otroci - mi kot otroci, starševstvo, sprememba življenja, ko se rodijo otroci, in svet, kjer “ti ne veš, ker nimaš otrok” …
Prva je samobiografska ali avtobiografska, če uporabim pravi izraz. 😉 Doma smo imeli terasast vrt (ker hrib). Tako pogosto sem sanjal, da sem skočil iz ene teh teras in poletel, da imam še danes živ spomin o tem. Zanimivo je, da sem o tem sanjal tudi po tem, ko sem enkrat padel z ene teh teras na sosedov vrt in pristal na obrazu (ker sem iz zemlje vlekel neke korenine, zelo tipično). Tudi zemlje v ustih se danes še zelo živo spomnim. 😅
Druga je besedna igra na ime Luna in kaj se bi zgodilo, če bi se od lune kos odcepil … Zanimivo je, da je idejo sprožilo poslušanje pesmi Luna od Jovanotti. Spisal sem jo septembra 2021.
Tretjo sem že objavil pred par številkami, kot napoved strašnih zgodb. Gre seveda za, recimo temu, citat filma “50 prvih zmenkov”. Konec je, iz njenega vidika, horror zgodba, dokler se s tem ne sprijazni, vsak dan znova …
Četrto sem prvič spisal februarja 2017. Kar stara je. Influencerji so igralci svojega resničnostnega šova, ki je ravno toliko resničen kot tisti na TV, ki jih klasificiramo pod “scripted reality”.
Otroci 2030 ne bodo več telovadili v šolah in zunaj ne bo vreme, ki bi bilo primerno za igranje, tek in druge vragolije. Prvič sem jo spisal oktobra 2017. Takrat sem zapisal 2034, ampak danes se mi zdi, da bo to mnogo prej.
Zgodba o pršutu je iz kronike. Prvič spisana januarja 2016.
Tudi zgodba o prijateljih z otroki je iz tistega obdobja. Nazadnje sem jo urejal (in objavil) januarja 2016. Izhaja pa iz prijateljevanja oz. prekinitev prijateljevanja z osebami, ki so postali starši. Ker se nismo imeli več kaj pogovarjati, ker njihovo življenje, njihove ambicije, so se (začasno) zamrznile in družili so se samo še s starši prijateljev svojih otrok.
Osma, pizza zgodba je bila nazadnje urejana oktobra 2015. Ne spomnim se, če sem takrat se igral s ketonsko dieto in razmišljal o pizzi, ampak zna bit. 😅
Zadnja je seveda horror vic. Še nisem zapustil te mentalne slike. 👻
Naslednjič: Intimna ljubezenska zgodba od začetka do kona.* “Najbolj strašna bitja na tem planetu” je v smislu odgovornosti. Vsak otrok je lahko potencirana slika najboljšega in tudi najslabšega od svojih staršev, s svetlimi in temnimi izjemami. Otroški možgani se tako hitro spreminjajo, da jim je večino časa dolgčas (ker čas prepočasi teče) in … Če se le spomnim mojega odraščanja kot “miren otrok”, se kar čudim, da sem prišel do sem - živ in da nisem nikogar ubil. Je pa “fucking fajn bit otrok, ko daš enkrat to skozi.” 😅