56 - Strah je nalezljiv
Naj te ne bo strah. Kar odpri in preberi. Zaupaj mi ... To počnem že 9 let!
🙀 Strašne zgodbe - uvod
Leta 2014 sem prvič napolnil Twitter s strašnimi zgodbami. Seveda sem za to izkoristil praznik naše reformacije in ameriško-irskega “Halloweena” …
“Horror” zgodbe pišem med letom, po inspiraciji. Večine ne objavim, ampak jih shranim za začetek temačnega obdobja, ko uro preklopimo na zimski čas. Da se sklada z mentalnim preklopom “v temo” (ker se zbudiš v temi in prideš iz službe v temi) …
Letos jih tukaj objavljam premierno, čez par dni pa se bodo pojavile tudi na drugih omrežjih. V prirejeni obliki, ker ima vsak medij svoje posebnosti in sem zato moral nekatere zgodbe tam prilagoditi …
Rdeča nit vseh zgodb je seveda temačnost. Nekatere so tudi grozne, sploh če jih prebiraš po mraku …
Zato, počakaj na mrak, ugasni luči, zmanjšaj svetilnost ekrana in prisluhni svojim mislim, medtem ko tvoje oči prebirajo te zgodbe.
Za ozadje ob branju ti pošiljam tudi eno playlisto za glasbeno kuliso:
🔥 Segrevanje
Začnimo z bolj lahkotnimi zgodbami ...
"Amerikanizacija praznikov! Še ena “horror trgovina”! Mi praznujemo reformacijo, ne helovina!" jezno godrnja ob vstopu v trgovino.
"Ah brezveze, sama kitajska roba ... Razen tega … Fensi klobuk, prekrit z zobmi ... Moram probat. Ampak, kaj je strašnega v tem?"
"Gospod, ste ga poskusili sneti?"
Meliti smo zaupali.
Tolsta ženska, ki nam je stregla že vsaj 20 let.
Prijazna, "še eno rundo" je vedno odobrila in prekinila vsak prepir.
V njeni izmeni ni bilo pretepov.
Vsako leto je par gostov izgubila.
"Nehali so pit," nam je z nasmeškom potožila.
Letos pa je moj brat izginil …
Otrok v sobi joče.
Divje joče.
Mati v sobo vstopi.
Poskuša otroka pomiriti,
ki še bolj divje vrešči.
Zavese od vetra divje plapolajo.
Mati poskusi zapreti okno, ampak ne more ga.
Okno je že ves čas zaprto.
Veter v sobo zapiha.
Dolgo sem zbiral pogum, da sem lahko to povedal psihoterapevtu.
Danes je dan, upam.
"Ko sem imel 13 let, smo se drsali po Badaševici in prijateljici se je urdlo pod nogami in padla je v vodo in namesto, da bi ji pomagal, sem zbežal in nikomur, do danes, povedal!"
"Tega dne se dobro spomnim," terapevt je stopil do vrat in jih zaklenil, "to je bila moja hči."
V gozdu nisi nikoli sam.
Nekdo, nekaj te vedno opazuje.
Ga slišiš?
Ničesar ti ne bo storilo.
Danes ne, ni pravi trenutek ...
Potrpežljivo je.
Nate čaka.
Zato v miru, brez panike, brez teka.
Le tako danes ta gozd zapustiš.
Nov planet smo naselili. Odešitev po uničeni Zemlji tam poiskali. Planet s tremi sonci, brez prave noči. Kmalu smo se tudi tega navadili. "Prihaja sončni mrk, ki bo trajal 12 dni," so nas astronomi posvarili. Nismo jih resno jemali, saj noči smo na Zemlji že imeli. Takrat smo ugotovili, da se na novem planetu, ob temi, zveri vrnejo na površje …
🤖 Tehnologija nas ubija
Brez tehnologije, ne bi imel službe, pa tega ne bi pisal. Ampak vsak pravi meč je dvorezen, tako je tudi s tehnologijo.
“Prihodnost je tu! Naprava po implantaciji v lobanjo povrne sluh naglušnim in tudi gluhim! FREE vstavitev, naročnina pa le 55 €/mesec!
Imamo tudi cenejši paket, kjer se slišan glas občasno zamenja z oglasnimi sporočili z glasom tvojega sogovornika! Odličen sluh, sedaj dostopen vsem!”
Zmanjkalo je prostora na telefonu.
Jezno se loti brisanja odvečnih posnetkov.
Presenečeno se ustavi na 13. oktobru.
Več njenih posnetkov, ko spi v svojem stanovanju.
Kjer sama živi.
Zenice se ji razširijo. Obraz nakremži.
Jezo panika nadomesti.
Napredek AI je prinesel prevajalnike živalskih misli, ki pa se na trgu niso prijeli.
Lastniki psov in mačk so z grozo ugotovili surovost nefiltriranih misli svojih angelčkov.
To obdobje je v zgodovino zapisano kot "Veliki samomor ljubiteljev domačih živali."
Tim je bil pravi vizionar in inovator. "Spremenil bom svet," je rad razlagal.
Prva očala, ki zaznajo laži, so kmalu po začetku prodaje prepovedali.
Vse kose so morali uničiti.
Timov izum nas je v nekaj mesecih uporabe pripeljal na rob uničenja.
Izprazniti ti nameravajo bančni račun.
Sedaj ti prisluškujejo in s tvojo pomočjo iščejo tudi naslednjo žrtev.
Za vdor so uporabili še neznani hrošč v tem programu.
Dovolj je bila ena prebrana objava na blogu.
Ta objava.
Srečno.
👹 Barva zlobe
Pri teh zgodbah nisem pustil, da bi me etika ali morala omejevala ...
OPOZORILO - Slednjih zgodb ne beri pred spanjem!
Po seksu ga je vedno prevzel občutek krivde. Avtopsijo je bilo zatem težko nadaljevati … Ampak moral je. Bil je edini veterinar daleč naokoli.
Sodnik, pred sodbo, vpraša morilca: "Kako ste lahko umorili vse tiste otroke? Kaj vam je takrat šlo po glavi?"
"Vsi otroci gredo v nebesa," mu navdušeno odgovori.
Imel je le eno pravilo: "Brez preklinjanja!"
Tega res ni prenesel in ob prvi kletvici je pogovor prekinil.
Bil je en najboljših, že več let, operater na 112.
"Stranski projekt," ga je poimenovala.
Razloge naštevala, tudi mene citirala.
Bil sem sokriv, je pravila.
Kriv, da me je spet varala.
"Ne bo se več ponovilo," me je prepričevala.
"Res se ne bo," sem ji z nasmehom potrdil.
V kleti sem že njen novi dom uredil.
"Ne glede na to, kar ti bodo v razlagali, vedi, da je to samo tvoja krivda!"
Takoj zatem je oče iz predala potegnil pištolo in si možgane prestrelil.
"Spet me bodo za smrt krivili in zahtevali, da spucam to packarijo s kuhinje," so bile njene prve misli.
"Iskalna akcija za pogrešanim dekletom je bila prekinjena. Po tolikih dneh ni več upanja, da bi preživela v gorah," je slišala radio iz sosednje sobe. Prosila je, da naj že prekine njene muke, naj ji gospodar že dovoli umreti. Tako, kot ji je obljubil.
"Definitivno bom naslednjič bolj pazil na omejitev hitrosti," sem se opravičil policistu. Hladna kaplja mi je spolzela po čelu, ko se je obrnil in se vrnil v svoje vozilo. Na srečo ni preverjal obvezne opreme, sicer bi ga krvavi prtljažnik verjetno zmotil ...
"Mama kaj se to peče? Vonj ima po svinjini! Saj veš, da David ne sme svinjine! Nočemo ga užaliti, sploh v soboto!"
"Ne skrbi mala, to meso ni svinjina. Ne bo užaljen."
"Mimogrede, mama a ni bil prej David na vratih?"
Nisem užival, ko me je oče kot otroka vlačil na lov.
Tudi danes, v mojih štiridesetih, se spomnim tistih neprijetnih dni, ko opazujem kako me moj ulov prestrašeno gleda s solzami v očeh in prosi, da ga iz koče izpustim ...
Zgrabila je telefon in se skrila v omaro. Prestrašeno je zavrtela 113 ...
"Mislim, da me nekdo opazuje!" je v telefon zbrbrala.
"Bom kmalu tam," jo je operater miril, "ampak ostani kjer si, omare ne zapuščaj ..."
Mama je šla danes v bolnico roditi.
Tata je jokal, ker otrok ni.
⚰️ Ob/po koncu življenja
Vsako leto objavim tudi kakšno zgodbo za 1. november, ki je pri nas dan mrtvih, drugod pa dan vseh svetih.
Zgodbe so še vedno temačne, žalostne in morda nekatere strašne. Morda je kakšna biografska ...
Všeč si ji bil.
Ljubila te je in se ti predala.
Srce si ji zlomil.
Pustila te je.
V torek jo pokopljemo.
Vabljen si, ker ona te še vedno ljubi.
"To pojočo skrinjico je imela najraje," je odgovoril s solzami v očeh, "ko ga je sestra med praznjenjem stanovanja vprašala, če jo zavržejo ali obdržijo. "Zadnje dni me je večkrat prosila, da jo navijem. Melodija iz nje je za kakšno minuto pomirila njeno stokanje."
Z bratom sva skozi okno opazovala najino sestro kako nama iz druge strani ceste obtožujoče žuga. Na tako pomemben praznik sva pozabila obiskati njen grob.
"Ti prelepi duhovi bi te radi spoznali," je rekla babica, "pozabi na mamo, očeta in zdravnika, ki te zaskrbljeno gledajo. Naj te mamine solze ne skrbijo, primi mojo roko in pridi z mano."
Babičin obraz je bledel, zato jo je za roko trdno prijel in …
Prečesala je vse specializirane trgovine v Ljubljani, da bi našla njegov najljubši viski. Na koncu ga je napol ukradla iz bara nekega luksuznega hotela - nočnega receptorja je podkupila.
Ob vrnitvi domov je z njim lahko le še obredno njegove ustnic namočila.
Zadnjič so premaknili uro na zimski čas. Prepričani, da se bodo čez pol leta vrnili v poletni. Žal poletje za mnoge nikoli ni prišlo …
📓 Iz strašnega arhiva …
Strah nas lahko reši - 2015
Zakaj sem nehal piti - 2016
Reformiranje Twitterja - 2017
Grozno reformiranje - 2019
Strašne Twitter zgodbe - 2020
Strašne zgodbe k tebi - 2022
Strah je nalezljiv - 2023
Zaključna misel: “Konec koncev si le simulacija v nekem antičnem sistemu, ki ga je igralec pozabil ugasniti. Na srečo, se le redki tega zavedamo.”
Prebral/a si do sem. Hvala ti. Naredi mi eno uslugo, objavi to povezavo nekje, kjer jo bo lahko čim več ljudi prebralo. Pomagaj mi bralstvo širiti. Fajn beseda, “bralstvo”.