49 - Tvoj topli objem

Objem. Obred, ki traja nekaj sekund, ampak naju večno poveže.

© imagehitevo, 123RF Free Images

📚Zgodbe

Pod okvirjem vrat je stala. V telefon nekaj pisala.
Iz kavča jo je opazoval. Sonce jo je uokvirilo.
Njeno "hišno obleko", pražnjo naredilo.
Dvignila je pogled.
Prekinil je, kar je počel.
Se njej posvetil.
Toplo jo objel.

---

Nekaj je v kuhinji počela.
Tiho se ji je približal, bos, da korakov ne bi slišala.
Nenapovedano, iz zadaj, jo je objel.
Stresla se je, od ugodja so se ji dlake naježile.
Ponovno mu je uspelo.

---

Ob vsakem daljšem objemu se jima je srčni utrip uskladil. Svet se je nasmehnil in ustavil. Vse je bilo kot mora biti.

---

Ogledala sta si divje zanimive kraje, prepotovala pol planeta, doživela 1001 avanturo, a najraje jo je doma na kavču objemal.

---

📖 Ozadje

Objemi sprožajo hormone, ki nam omogočajo medčloveško povezovanje. Več je kilometrov med nami, manj povezana je naša komunikacija in posledično bolj surova … Predvsem pa manj “človeška”.

Berem knjižno zbirko, kjer avtor opisuje bitja z različnimi nivoji intelektualnega razvoja in vsak nivo odnese nekaj čustvenosti. Ne vem, če bi naše človeštvo preživelo takšen razvoj. Nekaj manj konfliktov bi imeli, ampak tudi manj razlogov za preživetje … Ampak vrnimo se k objemom. 😅

Prvo zgodbo sem spisal na istem kavču, kjer sedaj prekrižanih nog sedim in to pišem. Pri njenih starših. “Čuvali smo hišo” (predvsem mačku družbo delali, ko je on to želel), oni pa so pri meni doma dopustovali. Nekaj sem na računalniku počel, kar ni redkost, ona pa je prišla gor po stopnicah, se pod okvirjem vrat ustavila, v poletno obleko oblečena, zahodno sonce jo je obsijalo …

Druga. V Google keep sem imel shranjen citat “Iz zadaj me nenapovedano objemi. Naj se mi na vratu dvignejo dlake.” Nazadnje urejeno septembra 2021. Ne vem iz kje je. Ravnokar sem ga uporabil kot iztočnico za zgodbo, ki sem jo tebi v to objavo zapisal. Se mi je to res zgodilo? Večkrat. 😉

Tretja. Spisano januarja 2021. Pustil sem jo brez sprememb. Takšna je, kot mora biti. Včasih se mi svet sesuje ali je na robu, da bi se. Takrat imam srečo, da lahko srčni utrip z njo uskladim in se pomirim. Upam, da je tudi njej tako.

Četrta, januar 2018. Prej nisem potoval. Z njo sva aktivno okoli. Na (meni) domačih lokacijah in tudi takšnih tako divje tujih, da si jih prej ne bi nikoli upal obiskati. Ampak ta zgodba še vedno velja, ne nujno na kavču. Tudi pod okvirjem vrat ob sončnem zahodu je lepo.

📓 Iz arhiva objemov …

• Objemala je njegove negotovosti.
  Odlično so se mešale z njenimi.

• Prebral je, da so ljudje na internetu grozni zaradi pomanjkanja oksitocina.
  Ugotovil je, da imajo tudi mnogi objavljen domači naslov.
  Odločil se je obiskati in objeti vsakega, ki mu bo grozil na Twitterju.
  Grožnje se niso zmanjšale, njegove srede pa so polnili dolgi objemi …

• Čakala sta na dež. Najboljši je bil pomladni in jesenski. Zbirala sta argumente in ob prvem nalivu sta stekla ven in začela kričati en na drugega. Dež je dodal tisto pravo dramo, ki je zatem eksplodirala v divjih objemih pod toplimi odejami. Sušna obdobja so bila zanju najtežja.

• Trenutki pred nevihto.
  Strela, grom, naliv!
  Naježena koža.
  MRAZ!
  Objem …
  Tek, z roko v roki, domov!
  Globok izdih …
  Nasmeh.

• Poplava objemov in toča poljubov pod podočnjaki prejšnje noči.

• Ljubimca sta ude zavozlala v objem, ki je bil mešanica predanosti, obsesije in strahu.
  Tian bo kmalu moral na vzhod, kjer bo z drugimi oboroženci poskušal množico okužencev zajeziti.

• Ležala je na postelji in razmišljala kdaj jo je dobil. Ambasada Gavioli? Sprehod po službi? Ne, sprehod po Ledeni Deželi je bil! Fantazija in toplina njegovih objemov.

• Paše, ko te pozabim. Ko nisi vsak trenutek v mojih mislih. Paše.
  Ko se pol vrneš, se moja ljubezen na novo rodi v divje objeme in poljube.

• Klic v solzah. Nenaden obisk.
  Objem, dvig. Skozi vrata v pomladno noč.
  Obmorski pesek. Bosa skačeš in se vrtiš.
  Okrogla luna.
  Nasmeh. Poljub. Odpreš oči. Še sem tu.

• Dolgo sta se poznala, dolgo prijateljevala, a letos se je nekaj spremenilo. Bil je pravi čas, več sta si upala. Neštetokrat sta se družila, a tokrat sta prvič res skupaj bila. Leže v objemu je zamešala bitje njegovega srca z grmenjem sredi poletja.