45 - Poletni ples
Glasba, koreografija plesalke, ki se s plesalcem v podzavestni objem ujame. Ritem ju pelje skozi zgodbo, ki je samo njuna, edinstvena. Z ostalimi plesalci in gledalci gradita ta magični dogodek.
📚 Zgodbe
Odpustila mu je.
Ga pozabila.
In plesala.
Plesala kot še ni nikoli.
Sama, v družbi, na zabavah in kar tako.
Končno je bila doma.
Vsako jutro je radio ob kavi poslušala, s svetom se je tako povezala.
Neko jutro so po jutranji kroniki "Footloose" zavrteli.
Sedaj zjutraj raje novice s telefona bere.
Rada bi pozabila, da se že leto dni ni na plesni zabavi zavrtela.
Vlada jih je lani prepovedala.
Tako, kot se je ona na tistem plesišču vrtela ...
So se vrtele tudi druge.
Zabava je bila nabito polna.
Tako kot druge, je tudi ona bila deležna mnogih poželjivih pogledov.
Ampak le ona ga je gledala globoko v oči, medtem, ko sta se gibala v ritmu medsebojne strasti.
Samozadostno je plesala.
Z boki in rokami na plesišču zgodbo pisala.
Za trenutek se je ustavila in ga farbasto pogledala.
On še danes GIF tega trenutka hrani, ga v mislih pogosto na repeat poganja.
📖 Ozadje
Objavo pišem ta grozni vikend, ko je voda preplavila in odnesla … Skušal sem najti temo, ki je nevtralna in pozitivna. Upam, da sem jo našel.
Prva. Pisal sem jo decembra lani. Govori seveda o odpuščanju in osvobajanju po končani zvezi … Žal se ne spomnim kaj je pisanje sprožilo. Objavil je nisem, ker je ples postal tabu/trigger na desni strani politike, ker je leva stran ga uporabila ob zmagi.
Druga je bila spisana med covid zapiranji in potem v arhivu nekje zgubila, ker ni bila več aktualna. Plesni festivali, kot tudi vsa ostala zbiranja, so bili takrat prepovedani. Tisti, bolj socialni in tisti, ki radi plešete, ste najbolj trpeli. Zgodba ni bila mišljena politično, ampak povezava s filmom Footloose, ki je bil takrat ponovljen po TV. V tem filmu, če ga morda še ne poznaš, sta rock glasba in ples prepovedana.
Tretja je bila spisana konec pomladi 2019. Spomin na noči, ki sem jih preživljal na dance/rave zabavah in opazoval množico ter posameznike, ki so med kaosom plesoče-poskočnih teles izvajali starodavno obliko zapeljevanja - mešanico ritmično usklajenih gibov, globokih pogledov in poželjivih nasmehov. Spomin pa je priklicala ona, en dan, ko me je doma “zavrtela”, da bi mi pokazala, kaj bi rada z menoj počela. Tako me je “šokirala”, da sem zgodbo spisal.
Četrta zgodba je zelo stara. Zapiske sem na hitro na telefonu spackal leta 2017, ko sem med vožnjo glasbo poslušal in mi je prehod v pesmi idejo sprožil. Italijanska pesem “Milano intorno” od J-Ax in Fedez. Kreativnost je sprožilo besedilo “Rad bi te še vedno gledal plesati, ko je radio ugasnjen, rad bi GIF gibanja tvojega telesa”. Zelo parafrazirano. (Animiran) GIF pa že vsi vemo kaj je… 😎
📓 Iz plesnega arhiva …
V malo gledališče so jih zbasali, po ceni kart skrbno posortirali. Zrak je bil poln napetega navdušenja in negodovanja bogatejših turistov. "Še ena turistična past," si je mislil, ko so strastni plesalci presekali skrbi. Odmev bliskovitih korakov, spretno vrteča se telesa in kriki glasbenikov ob čustveni kitari so ga prenesli v čarobni svet flamenka.
Že eno leto domačega kraja ni zapustila.
Že leto ni zares plesala.
Že leto nekoga novega ni spoznala.
Že leto ni zares potovala.
Že leto od sebe ni zbežala.Plesišče. Pogledam jo v oči, zavrtim, zaplešem z njo. "Greš z mano?" "Sem za varni seks," odgovori. Navdušen. Doda "jebi se" in odide.
Udarci žoge ob telo, nori ples ... Drugi dan je vse bolelo. V spominu pa zvezda svetlobe. Po dolgem času. Njegov nasmeh, ko zavrtel jo je.
33, telo za 9, možgani 10. Plesala je za 50 v lokalu, kjer si dobil ljubezen za 150. "Punca me v Puli čaka," je priznala, če nisi imel 350.