40 - Poletje ni letni čas
40 - Poletje ni letni čas
Nekoč sem v mikro-zgodbi zapisal "Poletje ni letni čas, ampak način počutja." Bilo je leto 2015. Še vedno verjamem v to. Ker, "Slani poljubi in ..."
📚 Zgodbe
Se spomniš poletja in poljubov, ki si na ustnicah pustila jih sušiti?
Poletne nedelje je imel najraje.
Zbudil se je pred ostalimi, si skuhal kavo in jo na terasi pil ob branju knjige.
Slišal je zbujajoče sosede, vsak s svojim edinstvenim kašljem.
Veselilo ga je, da že dolgo več ne kadi.
“Ko bi se tako lahko znebil še teh nadležnih muh.”
Sredi poletja je nosil plašč tujih skrbi.
Pogrešal jo je kot poletne koncerte.
📓 Iz arhiva …
Odkar je ugotovila, da se energija ne troši, ampak pretvarja, se je poleti izjemno sexy oblačila. Bolj je fantom vrelo, bolj jo je hladilo.
"Modre ustnice imaš, ven iz vode!" se je jezila mama. "Še pet minut!" je zakričal. Še danes... V svojih mislih, s pogledom v nebo.
Povečala je obiske fitnesa, začela tečaj plesa in kulinarike … To poletje bo pripravljena na pravega moškega, ki ga je nepripravljena že večkrat zavrnila.
Zamišljal si jo je v soncu plešočo, v poletni obleki, z raztresenimi lasmi in z bosimi nogami. Zamišljal si je, da je njegova in ne sošolčeva mati.
Odprti knjigi pod poletno krošnjo, držanje za roke, sramežljivi pogledi, iskrivi nasmehi …
Tisti poljub, ki je dan prenesel v večer.
Spomin dogodka, ki ga bosta zanikala do konca svojih dni.Sovražil je mavrico. Tako sovražil, da je vojno z vremenom začel. Po vsakem poletnem dežju, je v zrak rakete poslal, da bi mavrico razcefral. Stroški so hitro presegli vse kar je prislužil ali si prisvojil. Sam je ostal. Na skali, po poletnem dežju, v mavrico je obupano kričal.
📖 Ozadje
Tokrat sem malo “goljufal.” Med zgornjimi zgodbami ni novih. So še neobjavljene, sem jih pa spisal pred več leti. Ti tedni so bili bolj izklopljeni - razlogi v zadnjih dveh številkah. Upam, da naslednjič pridem v formo … Čeprav poletje je takšno ležerno obdobje, ko moramo tudi kakšno rutino dati na pavzo, da jo osvežimo, da se osvežimo in napolnimo z energijo za jesen.
Prvo sem spisal dolgo nazaj, prva leta življenja v Ljubljani v tej službi. Takrat še nisem znal “delegirati” skrbi in sem vse prevzemal nase. Dandanes sem boljši v tem, kar pomeni, da bolj zaupam sodelavcem, da bodo naredili boljše od mene.
Druga je nastala ob poslušanju radia. Ne spomnim se pesmi, ampak všeč mi je bil izraz “slani poljubi, ki so se na ustnicah sušili” ali nekaj podobnega.
Tretjo sem spisal poleti 2021. Čuvali smo hišo njenih staršev, ki so šli na dopust. Je nekje na vasi, blizu polj in kravjih štal. Jutranja (športna) rutina, potem sedenje na terasi, branje … In dogajanje, kot opisujem v zgodbi. 😅
Zadnja je bila spisana seveda med COVID zapiranji. Ko ni bilo koncertov. Sedaj jih je še preveč, sploh če si pripravljen it čez katerokoli naših meja … 😎
Arhivske pa … Vprašaj. Odgovori gredo direktno v moj inbox.