38 - Sedela je ob morju ...

Mnoge moje zgodbe vsebujejo simbol nekoga (pogosto ženske), ki sedi ob morju. Tokrat "odpiram" poletje z zbirko "zgodb ob morju".

📚 Zgodbe

Zajoka. Solze po licih ji polzijo.
Veter se dvigne.
Kričati začne - Proti morju, proti valovom … Ki odnesli so jo.
Njeno ljubezen, največjo.
Krike šum narave preglasi.
Pomiri se.
Solz več ni.
Poletni dež jo premoči.

---

Omamni vonj sence ob morju.
Tako redek, kot redki so pogledi neznancev na isti plaži.

---

Ob morju sta sedela in v daljavo strmela.
Besede so bile odveč.
Brez besed sta si vse pomembnosti izmenjala,
morski valovi so jima usmerjali ritem pogovora …

---

📓 Iz arhiva …

• Modro nebo se je skozi mavrico rdečih odtenkov predajalo nočni črnini.
  Sedela sta ob morju. Premražena.
  Nista si upala oditi, en od drugega se posloviti, se spet v navadni svet vrniti.

• "Gola svoboda slanega telesa pod žgočim poletnim soncem," je v dnevnik pesniško zapisala ...
  Bi se pa zadovoljila tudi s sprehodom ob morju, tudi ob zimski burji.

• Najlepše se je počutila, ko je od soli trde lase imela in ji je po morju koža dišala.

• Sonce. Burja. Plima in premočene teniske. Tek ob morju. Sreča. Težko je verjel, da so mu zdravniki pred petimi leti voziček diagnosticirali.

• Stala sva ob morju. Objeta. Poljubil sem jo. "Ljubim te." Popolnost.
  Stopil sem na palubo. V novo življenje.
  Trenutek je minil, svoboden sem.

• Sedi na hladni skali sredi popoldanske burje in v morje stremi.
  Sol mu reže v solze, solze spomina dni, ko sta tukaj sedela oba.

• V sebi je nosila morje. V sebi je nosila dom.

• Najraje je vanj skočil po nevihti. Morje je bilo kot škaf ledu za šampanjec - ledeno svinjsko na vrhu, ampak kristal pod njim.

• Zrla sta v isto morje, z isto željo... Združena kot, da bi bila eno. Le 1000 km narazen.

Posneto med sprehodom …

📖 Ozadje

“Primorca lahko spraviš stran od morja, ampak morja ven iz njega ne.” Ne glede na to koliko daleč živim, se povezava z njim ne prekine. Včasih ga ponoči sanjam, ko me več mesecev ni, ko pridem domov, ga fotografiram, z razlogom, ki ga šele kasneje dojamem … In podobno, mnoge inspiracije so povezane z njim. Zelo vesele, zelo tragične. Morje prinese in odnese, združuje in ločuje.

V zgornjih zgodbah pokrivam te teme. Pozitivne in negativne. Tukaj bom nekaj naključnih “razložil”, ne bom pa vseh, ker bralcu ne želim vzeti preveč časa in pozornosti. Če te zanima ozadje katere od zgoraj naštetih zgodb, ki je nisem razložil, me kar vprašaj. Stisni “Reply/Odgovori” na ta mail in sporočilo bo končalo v mojem osebnem inboxu.

Prva, jok ob morju - Bil sem par dni doma. Večinoma je bilo vreme “pred nevihto”, tako prijetno, ki “čisti dušo”, če si dovolj na vetru. Zjutraj sem tekel ob morju … To je to. 😎

Omamni vonj - Spisana pred tremi leti. Ona najbolj uživa na hrvaških plažah, kjer borovci segajo do morja. Pod drevesom, na igličastih tleh, v senci z vonjem morja in borovcev.

Brez besed ob morju - Ta je tudi nekaj let stara. Spisana poleti … Fajn je bilo, kljub vročinskemu valu.

Stala sva ob morju - Ta je pa skoraj 10 let stara, nekoliko manj. Fant od prijateljice je odplul za 6 mesecev, če se prav spomnim. Bilo je v času, ko je njuno razmerje bilo vse prej kot ljubezensko. Ko se je vrnil, sta šla narazen.

Skok po nevihti - Kot otrok sem to najraje počel. Tudi med nevihto. Mami tega nisem povedal … Preživel sem.

Jutri imam rojstni dan. Doma bom, ob morju, pa četudi le za par minut. Da ga malo “naložim vase”.