34 - Kot spominek sem iz Rima pripeljal COVID
34 - Kot spominek sem iz Rima pripeljal COVID
Bili smo na kratkem dopustu v Rimu. Naivno smo se vozili z javnim prevozom. Odlično deluje, nanj ne čakaš. Domov sem Covid pripeljal. Spet pišem z "neoptimalnim" mentalnim stanjem.
📚 Zgodbe
V 31. tisočletju se je pojavila tragična neozdravljiva bolezen. Bila je psihosomatska in izvirala je iz prekomernega lagodja - vsi so bili preskrbljeni, fizično zdravi, življenje je bilo enostavno, svoboda odločitev je bila uravnovešena, vse je bilo … popolno. Tudi smrt so pred kratkim premagali. Oboleli, so želeli umreti, kar pa niso smeli.
Vsak dan je nekaj novega naslikala. Tako je svojo bolezen zdravila.
Med selitvijo sem našel telefon poln starih posnetkov. Tudi tebe, ko naveličano rečeš "utrujena sem". In pol se nasmehneš in dodaš: "bo že bolje". Spomnim se tistega dne. Bil je en tvojih boljših … En najinih boljših. Potem se je bolezen poslabšala.
"Zdravstveni dom. Prevoz rabite? Za Izolo? Nimajo vozil? Naša so vsa zunaj … Kaj pravite? Bolj počasi prosim … se duši?!"
Prekinil je. Klical je ZD, da bi naročil pregled pri svojem zdravniku, dobil je utrujenega operaterja, ki je hkrati na 2 klica odgovarjal … Odločil se je, da ni dovolj bolan, da bi jih motil.
📖 Ozadje
Danes je test prvič pozitivno pokazal. Včeraj zvečer, ko se je začelo, sem doživel napad kreativnosti, pa danes zjutraj tudi. Ampak od testa naprej, se je moja psiha odločila, da nisem tako ok, kot se mi je zdelo. 😅
Zato teh zgodb, ki sem jih včeraj spisal, ne bom objavil oz. jih pustim v čakalni vrsti, do časa, ko bom lahko dovolj pozoren, da jih zares preberem. Bolezen je kot zadetost ali pijanost. Zdi se ti, da ugotavljaš, praviš in ustvarjaš noro domiselne stvari, a pravzaprav le nekoherentno blebetaš. Kot verjetno to besedilo tukaj. 🫠
Ozadje zgornjih zgodb je torej bolezen. Spisal sem jih v različnih obdobjih med 2016 in 2021. Ta novejše so bile spisane med COVID zapiranji.
Prvo sem spisal 2016. Zamišljal sem si svet, kjer je vse popolno, kjer so vsi preskrbljeni, ampak človek zaradi preživetja potrebuje izzive, naloge … celo trpljenje. Brez tega ne zna sodelovati, ne zna napredovati. Ko je vsak popolnoma preskrbljen, postane zelo zelo egocentričen. Nekateri pa takega življenja ne prenesejo na daljše obdobje …
Druga je iz 2020. Kreativnost med boleznijo sproža dopamin in celo oxytocin in seratonin. Pomaga pri boljšem počutju.
Tretja je tudi bila spisana okoli 2016. Ne spomnim se v kakšnem stanju sem bil, ko sem to spisal.
Četrta je osebna izkušnja. 2021. Bil sem neki bolan, klical osebno zdravnico, ki je na drugem koncu Slovenije (in trenutne občine nisem smel zapustiti). Rekla je, da naj najbližji ZD pokličem, pa dobim kontakne podatke in ji sporočim pa bo ona zatem uredila testiranje (to je bilo še na začetku krize, ko so osebni zdravniki morali vse urejati). Poklical sem, operater se je javil, se opravičil in hitro odložil slušalko na mizo, tako da sem slišal njegovi del drugega klica… Nekdo se je dušil, vsi rešilci so bili na terenu, operater je bil slišati psihično izmučen, na robu resignacije … Odložil sem in poklical čez nekaj ur, da sem dobil kontakt za testiranje. Test je bil negativen.