33. objava - Žalostno povezovanje

Delitev žalosti, celo prej kot sreče, ustvarja in utrjuje globoke vezi med ljudmi. Robčke pripravi.

📚 Zgodbe

Solze so polzele po obrazu matere, ko je sinovo srce nehalo utripati.
Začela je glasno stokati, ko so ga zdravniki uspeli ponovno zagnati.

---

S hladno lepljivo roko se je trdno oprijemala njegove. Iz ure v uro je šibkeje držala, z boleznijo je bitko izgubljala. Močneje jo je prijel za roko: "Ne bom te izpustil, do konca sem tvoj!" in zatem zašepetal "… in tudi potem."

---

"To pojočo skrinjico je imela najraje," je odgovoril s solzami v očeh, "ko ga je sestra med praznenjem stanovanja vprašala, če jo zavržejo ali obdržijo. "Zadnje dni me je večkrat prosila, da jo navijem. Melodija iz nje je za kakšno minuto pomirila njeno stokanje."

Photo by Fa Barboza on Unsplash

📖 Ozadje

V iskanju inspiracije sem bral rubriko TwoSentenceSadness na Redditu. Dobil sem jo. Žalostno inspiracijo. Tam objavljene zgodbe sem povezal s svojimi izkušnjami (tako realnimi, kot fiktivnimi iz knjig/filmov/podcastov).

Objavil sem tiste, ki jih najbolj začutim v sebi, kjer sem med pisanjem bil nemiren.

Tema je povezovanje med ljubljenimi ljudmi, ob koncu življenja.

Pisanje žalosti, žalostno pisanje, me je osvobodilo, sprožilo kratkotrajno katarzo.

Poskusi še ti, zapiši tisto, kar te pri ljubljenih najbolj skrbi, izpelji zgodbo do konca, na ekranu ali papirju. Lažje bo.

Hvala za pozornost.