glih da sem zbral za tri štipendije, a se je splačalo. sošolci in frendi so me že sovražili, ker sem vedno brez keša, ko se družimo. ampak mi je uspelo! moram zvedet, če je Tina moja “forever love”. vsak dan me kliče, na vsako žurko greva skupaj, čeprav tam neki flirta z drugimi, ampak za domov vedno mene išče! “BEST FRENDA,” ponavlja, ampak jaz ne verjamem, ne morem ... samo še o njej razmišljam in v prsih me stiska za popizdit. moram zvedet, če imava šanse, ali jo moram odpikat in si drugo družbo najt. ne morem si ga vsak dan sam na roko metat!
tri preklete štipendije, po pravilih. ampak zadeva deluje, večkrat dokazano! ne samo v adsih! tudi kralj jo je uporabil. pa ne Elvis, on je že dolgo mrtev. pa zakaj moraš nardit tri selfije? en navdušen, en utrujen, en iz srca nasmejan, vsak selfi, druga lokacija?!
matr, kje so našli “navdušen”? tega mi je bilo najtežje nardit. slikal sem se, ko mi je stric podaril svojga iPada. to je bila sreča! utrujen sem itak vsako jutro, iz srca sem se pa nasmejal, ko mi je Tina pravila, da ... ah, pustimo stat. naložim selfije, fliknem keš in pol ... dobim 3 prazne posnetke?! ZERO. NADA! NIČ! že drugi dan sem Tino odpikal, ker je očitno moj cajt zapravljala. upam, da je sistem imel prav.
zdaj sem pa tukaj. spet, sam ...
〰️〰️〰️〰️〰️
Prva prava služba, prva minimalka “plus potni stroški, malica in možnost nagrad za uspeh!” ... Prva resna zveza. Skupaj živiva. Nekje se je treba zresnit. Ni mi žal za zapravljena leta s prijateljicami, ki so me imele za vse, samo za partnerja ne. Ponosen, da sem shujšal, naredil mišice, pretekel in preklel svoj prvi maraton ter opravil padalski izpit. Mati je bila “navdušena”. Ampak še sem živ in predvsem, Jenny sem tam spoznal. Divja je, bolj kot jaz, a računam, da se bo z leti udomačila. Ker že malo pogrešam zares prespane noči. Ker se mora vsak večer nekaj dogajat, je treba nekoga na obisku imet ali ga obiskat. Zjutraj pa delo v agenciji, kjer pričakujejo totalno kreativo od mene. Sej nekako še gre. Monster me rešuje. Tisti brez sladkorja, ker je bolj zdrav, seveda.
S težavo sem tri plače zbral. Minimalka, ravno za preživet, pa tudi vsa ta druženja, denar kar gre. Še dobro, da sem tisto nagrado za uspešen projekt dobil. Ker moram videt, a bova z Jenny “forever”?
Selfije sploh ni blo težko nardit. Jenny pričara vsa ta stanja, od navdušenja, totalnega smeha in seveda utrujenosti. Slednjega sem kar v službi naredil. Ok, naloženo, plačano in ... Fuck! Spet?! Prazno! A to sploh dela? Dejte mi keš nazaj!
... Par mesecev je minilo od testa. Support je naredil analizo moje reklamacije. Potrdili so delovanje sistema in mi poslali tudi poročilo debugga. Dobil sem še spisek znancev, ki so sistem že uporabili. Vse sem kontaktiral. Vsi so bili najprej presenečeni, od kod mi njihova imena, pol razočarani, ker so bili izdani, zatem jezni, ker niso pogodbe prebrali ... Ampak so mi tudi potrdili, da jim je rezultat življenje pozitivno spremenil.
Ko sem poskusil z Jenny prekiniti, mi je povedala, da je noseča, da je čakala, da bo sigurna, da ... Ampak, ko se po štirih mesecih njena postava ni spremenila … Fun fact? Nikoli ni bila noseča!
Pa je šla. Z Ivanom, ki mercedes ima.
〰️〰️〰️〰️〰️
Zanimivo, da ta storitev sploh še obstaja. Po vseh teh desetletjih niso nič boljšega razvili? Še vedno isti postopek. Tri plače, trije selfiji, rezultat, ki ti spremeni življenje.
Vesne mi ni našel noben algoritem. Kar zgodila se je. Nekega dne je na fitnesu pristopila do mene, nekaj razlagala, krilila z rokami ... Zatem sem odstranil slušalke iz ušes, planila je v smeh in zakričala: “Not creepy!” Kmalu sva bila gym frenda, pol tista prava, ki hodita na pohode in po nakupe. In kar naenkrat sva skupaj živela in zbrani denar, namesto za teste, za potovanja in druge razvade porabila, si psa vzela in otroka imela in neprespane noči in stres v službi in vnuki in ... Lani sem svoje srce … Sem jo pokopal.
Vnukinja Ginny, ki jo preverjeni adsi lovijo na vsakem koraku, me je prepričala, da test spet opravim, ker “closure nujno rabim”. “Dedi, ti nisi več pravi, odkar nimaš babi!” mi je težila.
Tri penzije sem zbral, si skoraj leto za selfije vzel. Enega zvečer ob branju knjige, ko sem bil utrujen. Enega z vnuki; tisti dan sem jim povedal svoj najboljši vic: “Veste, zakaj ima dedi očala? Da mu pamet ven ne pada.” Smejali so se. Ne vicu, ampak meni. In enega za moj rojstni dan, ko so me otroci, prijatelji in vnuki z obiskom presenetili in navdušili.
Storitve nisem uporabil. Ginny sem naložil, da sem kot rezultat babi dobil. “Boljše sem,” sem ji iskreno priznal. Selfije sem pa natisnil in jih na steno ob Vesninih fotografijah obesil.
〰️〰️〰️〰️〰️
Pripravljal sem se na pisanje “daljše zgodbe”, ki se dogaja v štajerski vasi. Časa sem imel na pretek, strukturo postavljeno, like poimenovane. Samo še zgodbo bi moral spisati. Pa se mi ni dalo. Verjetno ravno zato, ker je bilo vse že postavljeno: v glavi mi je to delovalo kot ponavljanje testa v šoli.
Ampak želel sem pisati. Zato sem vprašal kolega Klavdija, da me navdihne. Dobesedno sem mu napisal, da se mi tiste kriminalke ne da pisat in naj mi ponudi kakšno drugo temo. Med predlogi je bila tudi tale:
No, to je bila inspiracija. Od nje je ostalo bolj malo. Nobene alternativne zemlje, nobenega Liu Cixin pristopa ... Ostalo je fotografiranje, ki ti razvije “forever love”, če obstaja. Vse drugo je zraslo sproti in zgodba je zavila tja, kamor pravzaprav nisem načrtoval: v odraščanje pripovedovalca.
Če si med branjem opazil_a, da junak v življenjskih obdobjih piše drugače, to ni bil slučaj. Če nisi, še bolje. 😉