29. objava - Spremembe njene silhuete
Pišem o njeni silhueti. Twitter se zapira v svoj svet, obstoječa socialna omrežja se prilagajajo in nova ustvarjajo. Zato tokrat raziskujem daljšo zgodbo, ki ne stoji v enem tvitu.
📚 Zgodba
"Uživam v tvoji silhueti, ko na plesišču cveti v ritmu glasbe. Iz daleč, ker mi danes še ne dovoliš bližje ... Veselim se dneva, ko to silhueto zjutraj stisnem k sebi."
Streslo jo je, ko je ob prebujanju sporočilo prebrala. Marjan ni bil napačen, z besedami je znal ... Tako znal, da jo je včasih kar zmedel. Ampak ni bil pravi zanjo.
Bil je takšnega povprečnega videza s povprečno postavo, včasih zmečkan in z globokimi podočnjaki ... Ok, to je bilo takrat, ko ga je s sabo na rejv vzela in sta zaglavila v tri noči, ampak vseeno ...
Njen Tomi ni nikoli tako slabo izpadel, sploh, ko je majico na plesišču slekel … Ko bi ji le kakšno minuto več posvetil … Ko bi pri njemu bila na prvem mestu, tako kot pri Marjanu … Ko bi …
Ampak vsaka minuta s Tomijem je bila trenutek nebeške popolnosti!
Včasih je to svojo plehkost sovražila. Ampak ne dolgo, "če ne bom sedaj uživala, kdaj bom?!" se je vedrila, ko je na polna pljuča vdihnila možati vonj njegovih mišic.
Tomi je bil definitivno zelo uvideven do nje - na zdrav način ji je odrejal čas. Da ne bi znorela od vsega, kar ji je znotraj dogajalo, ko je bila z njim ... Zato ni mogla biti ljubosumna. Iz istega razloga je bilo jasno, da z njim ne more imeti ekskluzivnosti.
Upala je, da bo Marjan končno našel eno punco, ki jo bo lahko tak povprečnež zadovoljil. Ampak fajn punco, ne predebelo, staro ali zateženo … Kot te punce, ki so se okoli njega vrtele. Takšno ... Njenih let, postavno, karakterno bi ji morala biti podobna ... Saj se z Marjanom tako lepo razumeta in ujameta v vsem, razen v tistih intimnih zadevah ... Rada bi, da bi tudi on bil srečen.
Potem ji ne bi več najedal vsakič, ko se ga na žurki zadaneta.
🐣 "Opazujem tvojo silhueto, ko v ritmu glasbe cveti. Veselim se dneva, ko jo k sebi stisnem."
Streslo jo je, ko je sporočilo prebrala. Marjan ni bil napačen, z besedami je znal ... včasih jo je kar zmedel. Ampak ni ji bil všeč. Upala je, da kmalu pravo najde in se bolj sprosti.
📖 Ozadje
Nekdo se je na Twitterju spomnil Ambasade Gavioli. Pustil sem možgane na pašo. Se spominjal večerov in juter, ki sem jih tam in bližnji okolici preživel. O bledih spominih že naslednje jutro, o družbi. Zgledal sem kot rocker (dolgi lasje) in hodil na zabave z elektronsko glasbo bolj pogosto, kot koncerte. Pa poslušal sem vinjena razmišljanja deklic, ki so mi takrat bile všeč. Tole seveda ni citat, le mešanica različnih izjav in dogajanj pred dvajsetimi leti. Bilo je grozno, ampak še vedno polno dopamina in endofrinov zaradi ambienta, glasbe, ljudi in splošne energije te skupnosti.
Druga zgodba je poskus kondenziranja besedila na dolžino zastonjskega tvita (280 znakov). Prvi poskusi so bili s ChatGPT, ampak so bili bolj klavrni in zato jih nisem objavil. So mi pa dali inspiracijo za spisat svojo “zipano” verzijo.
💃 Spremembe njene silhuete
Socialna omrežja se spreminjajo.
so nastale na Twitterju, kot izziv pisanja razumljivih zgodb, najprej v 140, zatem pa v 280 znakih. Sedaj jih objavljam na 4 omrežjih (Twitter, Facebook, Instagram, Substack). Substack mi je najbolj všeč, ker ni podvržen algoritmom in bralci dobite vsebino v svoj mail, da jo preberete, ko si vzamete čas zanje.Razmišljam kaj bodo moje naslednje akcije. Twitter zapira brezplačne avtomatizirane objave, kar pomeni, da ne bom mogel več uporabljati programa za pripravljene objave, ampak jih bom moral za Twitter ročno vstavljati … Kar verjetno pomeni, da bom manj pozornosti posvetil Twitterju (ker lažje si je vzeti 1-2 uri v soboto, kot pa 10 min dopoldan v torek, pa v četrtek zvečer, pa v … postane kmalu služba).
Mimogrede vas tukaj vabim še na eno socialno omrežje, kjer so primarno avtorji (pisatelji). Substack je postavil še časovnico (timeline) krajših objav.
Poimenovali so jih Notes, zapiski. Seveda je predvsem v angleščini, kot je bil na začetku Twitter.
Hvala za pozornost.