21. objava - Nalezljiva kreativnost
21. objava - Nalezljiva kreativnost
Počival sem, bral, se pozdravil in še naprej širil kreativnost.
Zgodbe
#1 - Leto 2035 je bilo izbrano za ukinitev prodaje izpušnih vozil.
Vse je presenetilo, ko so že maja s cest izginila vsa takšna vozila.
Vsi so potovali z vlaki, električnimi busi, kolesi, mnogi o hodili.
Svet je bil skoraj popoln, le samostojna Teslina vozila so strašila ljudi.
#2 - Nekaj idej po poslušanju pesmi iz Sanrema. Recimo temu “surovci” (drafts).
Kjer sta živela, ni bilo glasbe.
Ni bilo sanj.
Zato, ni bilo niti spanja.
Le skupaj sta nista znorela.
Z njim je pozabila kakšna je nekoč bila.
Kdo je bila.
Ni več znala na staro pot stopiti.
A tudi želela si ni.
Spet sama.
"Obljubi mi, da se bom vedno lahko vrnila k tebi. Če pozabim nase kako sem bila, ko je bil ponos še vedno moj."
Po letu sta se spet videla.
Pričakovala je en "pogrešal sem te", dobila pa dolg monolog o vsem kar se mu je zgodilo v zadnjih dveh letih. Prevzel jo je znan občutek. Bila je opazovalka v prijateljevem življenju. V dobrem in zlu, bilo vseeno, če je v njegovem življenju sploh bila. Zato je spet odšla.
Le z njim je ljubila, ko sta se seksala. Čeprav je za to plačal, tako kot vsi ostali.
Tišina na koncu vseh tistih prekinjenih telefonskih klicev je bila najglasnejši krik pri zaključkih njune zgodbe. Zadeve, ki si jih nista mogla povedati v sporočilih so zaključile njuno zgodbo.
Med seksom si nista izmenjala ljubezen, izmenjala sta si divje sovraštvo.
Smejala sva se, ko si izginila znotraj moje jakne, ki je meni tesna bila.
Pod neonskim napisom ponoči odprtega sexy shopa.
Mislila je, da bo njegovo srce lahko pozdravila vseh ran, ki si jih je do takrat zadal. Postala je le še nova v zbirki mnogih.
”Še krvav je spomin, ko si domov prihajal utrujen in utrujenost zalival z alkoholom, mene pa krivil, da spet ni tvoje najljubše večerje.”
Od zunaj se ne vidi kolikokrat si jokal.
Ozadje
#1 - Twitter je bil poln cinično prestrašenih ljudi, ko je ta novica divjala po medijih. En kup zelo divje anksioznih reakcij. En je celo napisal, da bo decembra 2034 kupil avto z ogromnim motorjem in 6 izpušnimi cevmi, drugi da se bomo s kočijami vozili. No, bile so tudi bolj napadalne izjave. Ljudje so zelo čustveno navezani na svoje rutine. Tukaj preživetje seveda nima nobenega vpliva. Naslikal sem fantazijsko zgodbo, kjer so vlaki in avtobusi točni in posledično množični kot na Japonskem. Fajn svet bo. Tudi manj problemov s srcem in ožiljem bomo imeli (ne takoj, ampak čez par generacij, seveda).
#2 - Poslušal sem pesmi od Sanremo 2023. Nekaj idej, ki so nastale iz italijanskih besedil. Še ne vem kaj bom z njimi naredil, definitivno so mnoge pesmi močno ekspresivne (verjetno predvsem za nekoga, ki mu je italijanščina prvi ali drugi jezik) …
Utrinki iz preteklosti
Tema globalnega segrevanja se ponavlja. Sklepam, da bo bolj pogosta, po knjigi, ki jo sedaj berem …
V svetu, kjer bomo manj onesnaževali, ne bom potrebovali osebnega avtomobila. Samovozeči avtomobili bodo najbolj varni, ko ne bo faktorja človeka na cesti, ki bi kompliciral vse skupaj … To je zgodba o tem.
Včasih, ko sem bil sam v avtu, sem kar začel peti pesmi, ki so se predvajale … Včasih sem to počel v koloni, nikoli pa pred domačim blokom.
Jaz sem bil ta zmedeni tekač. Ob cesti, ki je sekala polja, kjer sem tekel, je bil ustavljen avto, v njemu pa gospa, ki je divje tipkala na starem prenosniku. Zgodbo sem nekaj metrov naprej spisal na telefonu.
Kreativnost je nalezljiva
Zadnjič sem omenil kreativnost okoli sebe. Če nisi prebral/a prejšnjo objavo, kar skoči nanjo, na zaključek - tam je objavljena tudi njena prva poezija. Ni bila zadnja. Kar še teče in se razvija. Fajn je.
Tako, kot znamo okolico nalezti svojih negativnih obnašanj, jo lahko pozitivnih. Ljudje smo preživeli zaradi naše divje socialnosti. Ta socialnost nas kdaj omejuje pri osebnem razvoju, je pa tudi razlog, da smo se tako razvili, kot smo se. Samostojno smo zelo omejeni stroji, ampak kot socialno bitje (skupek teh strojev), smo neustavljiva mašina z nadnaravnimi možnostmi oblikovanja svoje okolice. V negativo tega delovanja se tukaj ne bom spuščal, to naj bo domača naloga tistih, ki si to danes želijo.
Skratka, bodi vzgled svoji okolici. S ponosom razvijajte stvari, ki vas veselijo, umirjajo, razvijajo in izboljšujejo (vaš) svet. Pa naj bo to pisanje, slikanje, risanje, pisanje programske kode, urejanje vrta in hiše, izboljševanje prostora kjer živite … Stvari, kjer ste svoj superheroj. Čez čas, se ti bodo pridružili pomočniki ali drugi superheroji, če bodo le imeli možnost videti kako fajn se počutiš v svoji koži zaradi tega, kar počneš, kar si.
Seveda najprej moraš superheroj postati ti.