197 - Vsi na dopust! 🍉
Maja sem bil na dopustu, ki je bil bolj izlet. Sedaj pa sem na dopustu, ki je bolj nič počet.
Tokrat brez dolgega uvodnika, ker je vroče in sem na dopustu. Vsaj za en teden. Pa praznovati moram, z zamudo. Vsaj en teden.
Kava je smrdela po cigaretnem dimu in zarečenih izjavah pretekle noči.
Poskusil se je posvetiti razgledu, ki ga je pošteno plačal bil. Predvsem s premnogimi nadurami.
Ta izklop je rabil.
In izklopil se je bil.
Preveč.
Ob pokušini lokalnih vin.
Sonce in veter sta mu v glavobol pritiskala.
Gospodinja je na mizo prinesla zbirko domačih dobrot.
Kislina mu je pljusknila v grlo.
Požrl je slino in se nasmehnil: “Grazie mille!”
Dopusta se je res veselil.
Tole sem spisal med majskim oddihom. Vzela sva si teden, od tega pa 5 dni v Toskani. Zdelo se mi je, da 100 let nisem bil na dopustu, moje telo je kazalo znake podaljšanega stresnega obdobja, vedel sem, da moram izven svoje kože. Šla sva na eno kmetijo blizu Firenc. Pot je bila dolga, sploh ker sva zadela ob prometni zamašek na robu mesta in porabila skoraj pol časa poti v njemu. Pa vroče je bilo, ker globalno segrevanje. Prvi večer sva jedla v gostilni kmetije in sva ob hrani vzela “pokušino domačih vin”. Od tega sem večino jaz spil. Seveda. Drugi dan sem preklinjal preteklega sebe in kompenziral z vodo, tabletami in kofeinom pod žgočem firenškem soncu. Dobro sva se imela. Soba je bila odlična, ravno prav hladna čez noč, raziskovanje Toskane z avtom pa sploh. Pa vsako jutro so pripravili domči zajtrk samo za naju, ker sva bila ravno pred sezono na obisku. Le spotaknil sem se prvi dan, kot se jaz znam. Tako je nastala zgodba.
✈️
"Hm, možgan je zlepljen.
V nosu mi smrdi po ...
Sem spet pil?
Kje sem?
Sem z njo ali sem jo sanjal spet?
Ne upam odpreti oči …
Nisem v svoji postelji.
Nisem doma.
Ma koliko sem spil?!
Yes, ob meni leži! V hotelu sva, na dopustu!!!
Ni kriv alkohol, letalo me je zjebalo!"
Refleksija po nekem dopustu. Spisal sem 2021, ampak to stanje se mi je zgodilo najmanj dvakrat, kar imam v spominu. Prvič, ob potovanju na Tajsko in drugič v J. Korejo. Jetlag me je onesposobil in prva noč spanja je bila mačkasta brez alkohola, ko se je telo po dolgem letu predalo ob času, ki mu ni bilo domače (ker bi moral bit dan doma, pa je bila noč tam). Misli so vedno podobne. Navdušen, da ne ob meni, ko odprem oči.
✈️✈️
Najbolj uspešen izum je bil stroj za nalaganje spominov. Uporabnik jih ni ločil od svojih. Ljudje so ves čas delali, zdelo pa se jim je, da so se pred par dnevi vrnili iz dopusta.
Zgodba spisana 2018. Paralelna distopična prihodnost. Te je kaj strah, da bi postala realnost? 😉
