19. objava - Vraževerna kreacija

Bil sem na Ba-Zi delavnici, prešernoval in gledal Festival Sanremo. Razmišljal sem o kulturi in vraževerju. Sem vraževeren?

Zgodbe

#1 - Zimska burja.
Par ob morju, navdušeno stopica proti njej.
Roki imata tesno povezani v objem prstov.
Oči so samo še ozki reži.
Zobje so že polni peska in soli razpršenega morja.
Krivi so ljubezenski nasmehi in tople lahkotne besede.

#2 - Sedim v domači pisarni. Burja polja brije. 
Ni prava burja, ker se ne spušča s Krasa. Kras je daleč …
Pogrešam Burjo z veliko začetnico.
Burjo, ki zna priti do kosti, ki sprazni dušo vseh skrbi.
Tole ni prava burja, tale le boža obraz.
Ampak kmalu se spet vidiva, ko se svet pozdravi.

#3 - Zagledala sta se.
Spet.
Njuna pogleda sta se ujela, ko sta bila najmanj pripravljena.
Iz oči so jima strele švigale, bliskalo se je in iskrilo.
Če bi bila skupaj v prostoru, bi z nožem lahko rezal s strastjo nabito atmosfero.
Dotikov sta si želela, poljubov, ali vsaj intimnih besed, pa nista upala.
Med njima je bilo vsaj 6000 km in 6 časovnih pasov.
Videla sta se samo še na službenih video klicih.

#4 - Starši so porabili ogromno časa in denarja, da so zmanjšali njegovo govorno napako.
V odraslih letih jim zato je malo zameril.
"Tvoja izgovorjava je zelo sexy, me kar razneži," mu je večina pravila.
Brez terapije bi morda tako menile vse.

#5 - "Ti glupi Zemljani, nikoli niso zapustili svojega planeta!" je dijak cinično komentiral med uro zgodovine.

Foto: Primorski.eu

Ozadje

#1 in #2 - Pregledoval sem Google Keep in našel par starih idej. Nek dan sem očitno pisal o ljubezni do burje. Odraščal sem z burjo in jo imam za “prijateljico”. Ko piha prava burja (redkost dandanes) in občutim njeno moč, se kar bolje počutim. Ker v primerjavi so moje težave zelo skromne. Zgodbo #2 sem seveda pisal med Corona zapiranji in zunaj je pihala Štajerska burja (ki je tudi posledica odstranjevanja gozdov). Tisti dan sem imel kar krizo, ko so tisti piš opisovali kot burjo. 😅

#3 - Tole je delni plagiat oz. odgovor na zgodbo Instagram profila z zelo podobnim imenom mojemu. Avtorica ima sicer zelo drugačen pristop od mojega na Instagramu. Nisem si mogel pomagati, da ne bi zaključil njene zgodbe nekako bolj definitivno. To zgodbo sem objavil le kot komentar pri njej in tako bo tudi ostalo.

#4 - Ta je sveža, se pa ne spomnim priklica. Verjetno jih je več. Standup od Trevor Noah na Netflixu, nanizanka The Crown, stari italijanski filmi, kjer so bogataši imeli “mehki R” (imam tudi zgodbo na to temo) … Skratka, nekatere govorne napake so prijetne za slišat, če ravno ne delaš na radiu …

#5 - Moje sveto prepričanje je, da bomo, ko bomo imeli tehnologijo za to, si raje metali polena pod noge, kot pa omogočili našim potomcem, da bi naselili planete 100 in več svetlobnih let stran od našega. Če se med Corono nismo uspeli zediniti in sodelovati, se ne bomo znali niti v drugih projektih tipa “dejmo to narediti za zanamce”.

Utrinki iz preteklosti

Burja

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Na skali je ob morju sedela. Jesenska burja je solze odpihnila. Obraza več ni čutila. Čutila je, kako še njene kosti objema. Sanjala o tem, da se mu kmalu pridruži.

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

"Ne bi mogla živeti nekje, kjer ni snega. Romantika, ko zunaj divje snežni, midva pa ob toplem kaminu objeta." "Kaj pa … Kjer rjoveča burja morje kuštra in slači drevesa, midva pa na toplem objeta poslušava žvižganje vetra?" "Ne! To ni niti približno podobno!"

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Sedi na hladni skali sredi popoldanske burje in v morje stremi. Sol mu reže v solze, solze spomina dni, ko sta tukaj sedela oba.

(Ne)Zemljani

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

"Zemljani go home!" je pisalo na steni urada za priseljevanje, ki je stal na eni od lun novega naselitvenega področja v bližini Alfa Kentavra.

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Zemljani niso opazili, da so se tujci priselili. Že dolgo niso več ločevali spletne fikcije od realnosti. Mislili so, da gre za #fakenews.

Kratke Zgodbe @kratkazgodba

Vozil je skozi temno mesto, iskal kakšno luč ali senco sveče ... To je bil njegov sobotni obred odkar je ugotovil, da je zadnji Zemljan.

Vraževerna kreativnost

Vraževerje ni logično, ampak obstaja logika v njem.

Vsako leto imamo Ba-Zi in Feng shui delavnico. “Škoditi ne more,” sem si prvo leto rekel. V splošnem si vsako leto malo priredim delovni prostor, da je pretok energij “ugoden” in postavim “blokado”, če je potrebna. To je pa več ali manj vse.

Imam pa nekaj mini vraževerij za katere se zavedam, da niso realnost, ampak se bolje počutim, če jih upoštevam. Pa ne samo svoje, tudi tiste od mojih bližnjih. Recimo Triskaidekaphobije nimam, nisem je mogel imeti, ko pa sem živel v 13. hiši naše ulice … Ampak sem se prilagodil. Če to omogoča duševni mir bližnjih, pomaga tudi pri mojem. Logično.

In če narediš vse, da bo si omogočiš duševni mir, ne boš imel notranjih izgovorov zakaj ti nekaj ne gre - “Vesolje je na tvoji strani, sedaj pa nekaj naredi še ti!” je moj pogled na svet. Človek lahko zboli, če sam sebe prepriča v to, ne bo pa tako magično ozdravel hude bolezni. Zato boljše, da je ves čas prepričan, da je fantastično zdrav in, da ima vse možnosti, da izboljša (svoj) svet.

Kakšno povezavo ima to s kreativnostjo? Spada pod obrede in rutine, ki nam omogočajo občutek, da imamo svoje življenje v svojih rokah. In ta varnost je pogoj za to, da možgani poženejo najboljšo kreativo (ne le tisto, ki nam omogoča preživetje, ampak tisto, ki ga nadgradi).

Za naš kulturni praznik sem objavil zgodbo o kavč-lektorjih, zdel se mi je pravi trenutek. Kar pa se tiče Sanrema … Večina pesmi ima besedilo, ki “riše trenutke” v življenju protagonistov. So skupek zelo kratkih povezanih zgodb. Naslednje tedne jih nameravam v miru preposlušati še nekajkrat. Verjetno bo iz tega nastala kakšna nova zgodba za

Kratke zgodbe k tebi

, pa za Twitter, Facebook, Instagram … Za TikTok pa ne! 😁

Ustvarjalen teden ti želim.