160 – Ta grozna ura 🕑
Še en preklop. Ker se ne zmoremo zmeniti, v katerem času bi živeli, čas odloča – brez nas.
⏳ Časovne zgodbe
Pri vsaki se mu je zdelo, da še ni pravi čas.
Pri vsaki je nekaj manjkalo, imela je vsaj eno, grozno napako.
Zdaj je z njo že dolgo. Polna je napak. Kot on.
Ampak bila je ob pravem času, s pravimi napakami za tisti čas."Že vem, to je enostavno. Samo to moram narediti, pa zmagam! Ampak se ne mudi, tega se bom lotil drugi mesec, imam še čas," je spet pomislil.
Kar naenkrat je bil star 50 let in delal kot vratar v dijaškem domu, kjer vratarja že dolgo niso več potrebovali.
Še vedno je bil prepričan, da se tistega lahko loti naslednji mesec — in da bo takrat res zmagal.Letalo je vzletelo.
Čez čas se je na zaslonih zamenjal napis:
“Ne pozabite se sprostiti, medtem ko potujemo skozi čas.”
Prostor je napolnil množični izdih.Si pričakoval(a) zgodbe o premiku ure? 😅
V arhivu imam natanko dve, ki se navezujeta na to obdobje teme — ena je grozljivka, druga pa tragedija oziroma žalovanje.
Ljudje se s časom soočamo predvsem tako, da ga večinoma ignoriramo. Vsaj pri velikih, kosmatih zadevah. Pri malenkostih pa se mu znamo konkretno podrediti in anksiozno spremljati njegov minutni potek. Tem minutam in uram damo tolikšno težo, da poteka let sploh ne opazimo. En teden se boriš z budilko, ki te vsako jutro žene v šolo, naslednji teden pa ugotoviš, da je minilo že dvajset let od takrat, ko si nazadnje moral v šolo.
Verjetno zato tako travmiramo zaradi premika ure — ker nam “dajo” ali “vzamejo” eno uro življenja.
Ampak na koncu leta smo natanko na nič pridobljenega ali izgubljenega časa. Kar pa se let tiče, smo vmes ogromno izgubili, ker smo se preveč ukvarjali z minutami in urami, nenujne pomembnosti pa prestavljali na jutri. Na drug teden. Na “ko bo topleje”, “ko bo hladneje”, “ko ne bo želodec bolel”, “ko bo grlo boljše”, “ko bodo otroci večji …”
Tokrat sem izbral večinoma bolj pozitivne zgodbe: fiktivne, izpovedne in tiste o življenju nekega prijatelja, s katerim nimam več stikov. Tudi on se, kot kaže, ima fajn — vsaj po tem, kar objavlja na Instagramu.
Misel za konec: vsako letalo potuje skozi čas. Pa tudi vsak kavč in postelja. In ti, medtem ko po telefonu drsiš … 😉
👋 Prihodnja objava bo klasično strašna, zato bo v petek, na praznik reformacije, da proslavimo čas, ko smo dovolj pomembni postali, da so nas v domačem jeziku naslavljali, ko so nam vero prodajali. Jaz ti tudi letos ne bom prav ničesar prodal, bom pa zelo hvaležen, če zgodbe pošlješ (share) znancem, prijateljem in predvsem sovražnikom. ☠️
🔂 Časovne ponovitve
Zadnjič so premaknili uro na zimski čas.
Prepričani, da se bodo čez pol leta vrnili v poletni.
Žal poletje za mnoge nikoli ni prišlo … Zadnjič smo uro premaknili.
Zadnjič je listje rumenelo in padalo z dreves.
Zadnjič smo skupaj nazdravili in pekli kostanje.
Zadnjič smo se objeli.
Zadnjič …
Naslednjič smo te že na zadnji poti pospremili.Sedel je za mizo in drsal po TikToku.
Zamenjal je pozicijo, in na kavču odprl Instagram.
Dan je v postelji na YouTube zaključil.
”Končno je čas za spanje,” si je oddahnil, ko je na uro pogledal.
Tudi danes je vse težave premagal.“Ko potujete skozi čas, nikoli, ampak res NIKOLI ne vprašajte lokalcev za datum kjer se nahajate! To lahko povzroči izbris vašega obstoja.”Z meditacijo je upočasnil srce, čas se je upočasnil.
Ugotovil je, da z rednim treningom lahko srce še bolj upočasni - hotel je videti ali lahko tudi čas popolnoma ustavi.☠️ Naslednjič: Strašne zgodbe (v petek)