159 – Sladko skupaj, s sladkorno
Največji svet je v dvoje. Ekskluziven, topel in nikoli presladek. ❤️

💑 Zgodbe v dvoje
Po divji intimi ga je pogledala, utrujena in nasmejana.
“Nocoj spim na svojem najljubšem boku,
proti tebi obrnjena.”
In mirno zaspala.
S tabo mi je lahkotno čakati tudi na vlak, ki zamuja.
Bila sta skupaj samo, ko sta seksala.
Drugače se sploh nista videla.
Javno se sploh nista poznala.
Vsak svoji družini predana.
Ljubimca sta bila le v kurjo kožo in kapljice potu oblečena.
Vrnila sva se s potovanja, kjer sva morala premagati marsikatero mentalno omejitev, ki sva jo v Sloveniji vzgojila. Bilo je “fajntastično” boleče, kot je vsaka pozitivna sprememba, če jo izpelješ do konca. Tokratne zgodbe niso o spremembah, ampak o ljubezenskem zbliževanju. Sladkem zbliževanju in tudi tistem malo manj …
Zadnja zgodba je nastala ob poslušanju ene tistih poletnih pesmi, ki ti nehote ostanejo v glavi. V besedilu pesmi je to le droben, skoraj naključen del zgodbe, pri meni pa je zgradil celoto pesmi in zgodbe v njej. Nič več ne potrebuješ, da si lahko predstavljaš tisti intimni trenutek v dvoje.
Prva zgodba je pravzaprav pesem. Ena starejša od Fedez in Francesca Michelin - Magnifico. Nekoč sem si ta citat shranil, z mislijo, da ga bom nekoč uporabil. Pa se to ni nikoli zgodilo. Do danes.
Druga je novejšega datuma. Nastala je ob misli nanjo in ob fantaziranju o življenju, v katerem bi bil prisiljen uporabljati storitve Slovenskih železnic. 😅
Mimogrede, Danske železnice so fantastične. Poceni, ko odpovejo vlak, se 4x opravičijo in v tem času pride naslednji (ker tisti namenjen na drugo stran države vozi na 15 min). Imajo pa zelo ravno državo, tako da …
Ostaja torej še predzadnja zgodba. Te se res ne spomnim več. Dolgo je ležala med zapiski in sem popolnoma pozabil, kaj me je sploh navdihnilo zanjo. Danes sem jo malo izpilil — pustil sem ji robove, da ostane surova, bolj “verjetna”. Morda sem jo zapisal po pripovedi o nekem znancu in kako je s sodelavko … A tole ni prostor za trače. 😎
🔂 Sladke ponovitve
Pod tujim nebom mi je domače s teboj.
"Namigneš in greva."
"Tako enostavno?"
"Seveda."
"Sem mislil, da mora bit romantika, rože, večerja, sprehod, intima …"
"Vse to in še več! Včasih. Večinoma bi pa le rada seksala s tabo, tako kot ti z mano."
"A veš, da večino tvojih objav sploh ne razumem?"
"Vem ... Ampak te to moti, spremeni kaj med mana?"
"Prav nič. Ljubezni razum ni nikoli omejeval."
Ob njegovih poljubih se je počutila nadnaravno ... Živa.
Svetla Luna je kričala skozi okno na razgreti telesi prijetno utrujenih ljubimcev. Nista je slišala.
Njegove oči so pripovedovale zgodbe,
ki so jih zaključevali njeni poljubi.
"Kako bi v desetih besedah opisal ljubezen?"
"Le eno potrebujem."
"A?"
"Ti."
⏭️ Naslednjič: Čas, ti prekleti čas ...