157 – Utihni!
Tišina pomirja, tišina razburja, tišina razkriva, tišina vzburja ... Ta glasna tišina!
🔕 Tihe zgodbe
Sedel je na obali in v tišini opazoval psa, ki se je z valovi lovil.V tišini je sedel,
mrko gledal
in nabirajoče se nasilje
v velikih požirkih požiral.Bil je močna tišina, ki je preglasila krike brazgotin iz njene preteklosti.Tri zgodbe, tri zelo različne tišine. A vse tri imajo nekaj skupnega – tišina v njih je močna in glasna. Prva je tišina zadovoljstva, tišina uživanja trenutka in miru s samim sabo. Druga je tišina, v kateri se kopiči jeza, napetost, ki jo je mogoče kmalu z izbruhom otipati. Tretja pa je tišina, ki zdravi – tišina, ki pomirja brazgotine in morda celo preglasi anksioznost.
Tokratna tema ni le tišina kot “odsotnost zvoka”. Gre za “nedogajanje”, zaradi katerega možgani začnejo iskati najbolj verjetno prihodnost. To počnejo tako, da trenutno stanje primerjajo z izkušnjami iz preteklosti. Zato tišina nekatere ljudi spravlja ob živce, sploh če gre za tišino partnerja – ker so v otroštvu tišino doživljali kot kazen. In zato tišina pogosto razkriva naš notranji jaz.
Koliko časa pa ti zdržiš v tišini? V tisti pravi, globoki tišini. Ne v lažni, ko si brez zvoka, a prsti drsijo po ekranu. Ampak v tisti, ko ni nobenih dražljajev. Ko si sam(a) s svojimi mislimi.
Koliko časa zdržiš v takšni meditaciji?
🔂 Ponovitve tišine
V tišini je sedela na balkonu in v prazno gledala.
Stopil je na balkon in začel debato ... jezno ga je pogledala: "Mir, nehaj govoriti!"
Zbegano jo je pogledal. "Če nisi tiho, ne morem v miru sosedom prisluškovati!"
Odstranil se je z balkona. Pivo si je odprl.V tišini so se na pot podali. Po vrsti, urejeno, v neorganizirani skupini.
V tistih nekaj korakih je tišina v vsakemu gradila dolgo zgodbo občutkov in spominov.
V tišini so se še zadnjič poslovili. V tišini odšli vsak svojo pot.Z meditacijo je upočasnil srce, čas se je upočasnil. Ugotovil je, da z rednim treningom lahko srce še bolj upočasni - hotel je videti ali lahko tudi čas popolnoma ustavi. Naslednjič: Ven! Stran!