155 – Družina je prva ... In zadnja!
V družino se rodiš, družino zapustiš. Krvno ali socialno – če imaš srečo. Vzemimo si trenutek zanjo.
✈️ Družinska zgodba
“Na prvem letu je nek otrok ves čas jokal, prestop so nam zamaknili za štiri ure, naš Airbnb gostitelj je odpovedal rezervacijo … In ti se kar naprej smehljaš?!”
“Seveda. Smeji se mi, odkar si me na to potovanje povabila.”
“Tata, ti si bil vedno čuden!”Družinska toplina je mešanica genetske povezanosti in mnogih, premnogih mikro-konfliktov, ki v odnosih puščajo neizbrisne sledi.
Zgodba je postavljena v čas, ko so otroci že odrasli, starši pa še niso toliko v letih, da bi potrebovali skrb svojih otrok; takrat, ko se začne počasi oglašati osamljenost.
Kot ozadje zgodbe sem si zamislil hčerko, ki je dolgo časa nazaj bookirala neko potovanje in posledično dopust, pa je njen sopotnik odpovedal in ker ni želela it sama, je povabila očeta, ki po mamini smrti ni več potoval. Potovanje se začne katastrofalno, ampak to njemu sploh ni pomembno. Najbolj pomemben del potovanja (mu) ni obisk tuje dežele, ampak tkanje novih vezi med domačimi …
🔂 Ponovitve družinskih zgodb
Spremenil si je ime, se preselil, zamenjal prijatelje, novo službo dobil in kmalu si je tudi novo družino zgradil.
A ni bilo dovolj, neko noč se je vrnil njegov stari jaz,
močnejši kot prej.Pravo ljubezen sta imela.
Dovolila sta si, en drugega odprla.
Prvič bila z nekom res razgaljena.
Družino sta ustvarila.
Otroka izgubila.
Zdaj le drug drugega opazujeta,
ko v tišini bolečine,
brez poti nazaj,
krvavita."Stari, ne boš verjel! Zadnjič sem dobil zahtevek za prijateljstvo na Facebooku od samega hudiča!"
"Ok? In kaj si naredil?"
"Zbral sem pogum in tašči povedal, da ne mešam družine v socialna omrežja. Mislim, da je razumela."Zbudil se je sredi noči, motorko prižgal in družino razkosal.
Nikogar ni zbudil, saj jih je z večerjo že globoko omamil.
"Bil je tak prijeten fant, vedno je pozdravil in cerkev redno obiskoval," so zmedeno vaščani razlagali.Srečo je iskal v denarju, posesti, družini, prijateljih in ljubezni.
Bil je nesrečen.
Sreče nikoli ni našel v sebi. Domačin za šankom, pije najcenejši viski.
Šef se kuja, ker za praznike ni doma.
Novo mu natoči.
"Ti si moja družina," ga pomiri nesmrtnik …Vroče je bilo, peklensko vroče.
Ampak ne tako vroče, kot doma.
Želja po svobodi mu je vetra dala.
Njemu in številčni družini, ki mu je na poti sledila.
Niso jih ustavila ne morja, ne žice.Z njo se je predobro imel, da bi hotel vedeti kako ona joka, ko zapre njena vrata in se vrne k svoji družini domov. Naslednjič: Branje osvobaja