153 – A lahko malo krajše?
Praznim podstrešje, perem zaprašene obleke ... Nekaj utrinkov.
🩳 ZELO kratke zgodbe
Razgalil je svojo dušo, ona pa telo.Bila je greh, ki si ga je že od otroštva želel.Bilo je tako vroče in vlažno, da so se še skale potile.Bila je luč v temi njegovega življenja.
Slep je bil do konca njune zgodbe.Rada ga je imela,
ampak si časa ni vzela,
da bi mu polno pozornost namenila.Ljubil jo je z vsemi algoritmi v trenutnem telesu.Da ga ljubezen ne bi več prizadela, si je vzel psa.
Psa je avto povozil.Na odru je bil poln energije, bil je zvezda - oboževalkam je to zadostovalo. Svojega temnega sopotnika je skrbno skrival.Težave je utapljal v alkoholu, ampak so vedno na površje priplavale.Po štirih daljših objavah o ljudeh, ki tavajo skozi vesolje, sem se odločil presekati z zgodbami, ki jih lahko tudi po nesreči prebereš, saj ne presegajo dolžine tipičnega naslova v tipičnem novičarskem spletniku (točno veš katerem). 😎
Preletel sem arhiv še ne objavljenih vsebin in naključno skopiral tiste, ki so mi padle pred oči. Rdeča nit je, da so zgodbe kratke. Nekatere so tudi poletne.
Vprašanje: Kako razumeš besedno zvezo “temni sopotnik”?
🔂 Ponovitve milkro-zgodb
Dež solza je prekrival njen nasmeh.Družil se je z nevarnimi razvadami.Ko piješ ne vozi alkohola.
Je pisalo na avtocesti.
Ali sem preveč spil?Nihče vedel ni zanju, razen njiju dveh.Lahko mi je tvoje telo v poezijo pretvarjati.Njuni najhujši prepiri so bili brez besed.Predstavljala mu je sanje, ki so najdlje od realnosti.“Moja ljubezen do tebe ni ločljiva od verskega čaščenja,” je zaskrbljeni materi priznal.Njuna ljubezenska zgodba je bila strastna,
kot poletni nalivi.
Trajala je dolgo,
kot poletni nalivi.Ni znal ostati tiho,
ko so ostali molčali.Bila je več strani in črnila kot kosti in kože.Večkrat je sebe izgubil, par krat pa tudi vžigalnik.Na koncu je od naju le lepa pesem ostala,
ki sva jo za svojo tisto poletje imela.
Naslednjič: Družina ali dež, odvisno od vremena