146 – Vsak dan je lahko nedelja!
Se ti zdi, da si ne moreš vzeti dopusta, ker bo vse šlo po slabem?

🏖️ Zgodba izklopa
“Vsak dan je lahko praznik,” je razmišljal na glas.
Raztegnil si je ležalnik, odprl pivo in začel listati po reviji.
Ni ga zmotilo, da so sodelavci letali mimo s pladnji in na glas preklinjali – bil je ravno čas največjega prometa v gostilni …
Ena počitniška. Čeprav imam pripravljeno nadaljevanje vesoljske zgodbe, sem se odločil, da presekam. Obljubim, da kmalu nadaljujem. Kmalu. Ampak raztegnil sem si ležalnik in odprl pivo. 🍻
Kaj pa tvoj dopust? Je že mimo? Ga še pričakuješ? Ni časa za to?
🔂 Ponovitve izklopljenih zgodb
Mobilnik je globoko v pesek zakopal, a še vedno je slišal divji "din, din, din" službenih sporočil, ki ga je občasno presekal “pling" zasebnega obvestila.
Začel je teči.
Vsak korak je bil hitrejši.
Piskanje se ni ustavilo, je pa pojenjalo.
Prvi dnevi dopusta so bili najtežji!
"Upam, da se imaš dobro.
Začenjam dopust, pa te ne maram opazovati, ko si slabe volje.
Pokvarilo bi mi sprostitev.
In te dni sem tako pod stresom, da bi najraje spet začel ubijati,"
je pisalo v sporočilu iz neznane številke.
Vse je bilo zaprto. Potovanja so bila odsvetovana. Nikamor ni mogel zbežati. Vzel si je najtežji dopust doslej. Dopust od sebe, brez možnosti pobega v druge kraje.
Nisem izgubil razuma.
Namerno sem ga zapustil.
Zdela se mi je zanimiva izkušnja, dopust v neznano, sproščeno, brez omejitev – brez sebe.
Odhod je bil osvoboditev, vrnitev pa …
Še delam na njej, se mi zdi.
Se spet pogovarjam sam s seboj?
Me še bereš?
"Mister, just follow the red light!" ga je na nekem dopustu domačin usmeril.
Od takrat ga nobena rdeča luč v življenju ni več zamorila, ampak prav navdušila.
Predvsem tiste življenjske.
Naslednjič: Kaj naj ti še napišem?