136 – Pojem, ker peti ne znam
Zgodbe, ki nam ostanejo najdlje v spominu, so polne rim.
💌 Zgodbi o pesmih
Njuna sezonska ljubezen bi se morala že zdavnaj končati,
a jo je nek pesnik, kot izziv, v ep postavil.
Ep so skozi stoletja umetniki razvijali po svojem navdihu -
nastale so gledališke igre, filmi, kipi, pesmi …
in nazadnje izziv na TikToku.Med pospravljanjem stare hiše je v omari našel USB ključek.
Priklopil ga je v računalnik – zasvetil je.
Na njem pesmi skupine, ki je več ni.
Prijateljev, ki so odšli.
Ključek je pospravil nazaj.
Ko ga naslednjič najde, se morda vrnejo.Iskal sem zgodbe o psih – in pesmi našel. Oziroma: našel sem zgodbe o pesmih.
Tako je – pesmi ne znam pisati. Razen tistih, ki si jih pojem na poti do WC-ja, ko sem dobre volje … ali ko samega sebe zabavam. Ona je takrat “kolateralna škoda” mojega glasnega skladanja idiotskih rim.
Mimogrede – besedno zvezo pršut in mortadela lahko prilagodiš na marsikateri glasbeni hit. Poskusi. 😉
Tole prvo zgodbo sem našel v arhivu, letnik 2021. Predolgo je že, da bi se spomnil, za katero zgodovinsko ljubezen gre. Bilo jih je kar nekaj – tako resničnih kot fiktivnih. Vprašaj robota, da ti jih predstavi. Ne bo ti žal, morda. 😎
Druga zgodba je novejša, november 2023. Jesenska melanholija. Imel sem prijatelje glasbenike, ki so igrali v skupinah, ki jih več ni.
Občasno naletim na posnetek njihovega koncerta na YouTubu ali fotografijo v arhivu Google Photos … En tak “incident” je sprožil navdih za to zgodbo.
🔂 Ponovitev pesmi
Dolgo se ni oglasil s poezijo.
Včasih je za kratka obdobja molčal in se vrnil s plazom temačnih zgodb.
A tokrat ne.
Zamenjal je obsesijo in drogo, zamenjal je hobi.
Poezijo zamenjal je s programsko kodo.
V njej pesni zgodbe, ki jih nihče še videl ni in jih morda nikoli ne bo.Življenje z glasbenikom je bilo kaos. Včasih lep, navdušujoč, pogosto pa travmatičen, kaos.
Njegove ljubezenske skladbe so jo znale najbolj prizadeti.
Ob vsaki novi pesmi so jo novinarji nadlegovali,
moževe oboževalke pa napadale.Pesnik je sovražil pesem, ki jo je narod vzel za svoj simbol.
Začetek ga je spominjal na utopljenega prijatelja in opominjal na svoj epilog pred 168 leti."Temperature spet podirajo rekorde," se je slišalo z radia, sledila je pesem … Stresel ga je mraz.
To pesem so predvajali v tisti prekleti gostilni tistega prekletega večera, ki ga ne zna pozabiti.
Večer, ko jo je neuspešno zasnubil.
Večer, ki ga ne bo nikoli ponovil.Od naju je na koncu le pesem ostala,
tista, ki sva jo za svojo tisto poletje imela.Naslednjič: Preklete ženske!