135 – Polnih želodcev ognjene debate
Zadimljen žar, zadimljene misli, zadimljen pogled, v dobri družbi.
🔥 Ognjene zgodbe
Zadimljenost je bila že visoka, ko so kres prižgali.
Čevapčičev skoraj več ni bilo, piva pa ni zmanjkalo.
Jože je potegnil ven harmoniko.
Družba je utihnila.
"Pa ne spet ta harmonika," je zamrmral nekdo.
Ogenj je vztrepetal — pozornost je prevzel.
Zadimljenost je bila že visoka, ko so kres prižgali.
Čevapčičev skoraj več ni bilo, piva pa ni zmanjkalo.
Jože je potegnil ven harmoniko.
“Pa ne spet ta harmonika!” je nekdo zakričal.
“Kaj pa je narobe s harmoniko?!”
“Sej veš – eni bi Golico, drugi pa Bandiero Rosso. Sam skregali se bomo!”
Zatem je nekdo začel s sindikati, drugi s kapitalizmom in električnimi avti …
Debata je harmoniko preglasila.
Kresa pa, na srečo, ni zmotila.
Zadimljenost je bila že visoka, ko so kres prižgali.
Čevapčičev skoraj več ni bilo, piva pa ni zmanjkalo.
Jože je potegnil ven harmoniko.
“Pa ne spet ta harmonika,” je nekdo zakričal.
A Jože se ni zmenil. Odsotno je zaigral.
Nihče melodije ni prepoznal.
Ljudje so počasi obmolknili in se prestrašeno zazrli.
Veter se je obrnil in ojačal.
Kres se je razširil čez prisotne.
In jih v čevapčiče spremenil.
Ko sem pisal to objavo, sem ugotavljal, da smo par tednov pred prvim majem in sem spisal zgodbo na to temo, ker sem pozabil spisati velikonočne zgodbe in sem se počutil nekoliko kriv … 😅
Po arhivu sem iskal zgodbe piknikov in kresovanja, ki jih še nisem objavil, pa mi ni uspelo. Lani sem jih množično nanizal v 82. objavi z naslovom “Ognjeno povezovanje” in v arhivu ni prav nič ostalo. Razen enega čudnega zapisa:
“Velika noč. Zbiranje jajc po vrtu. Preveri o uzanci. Na koncu so to zajci.”
Ah ta Velika noč. Pa sem spisal velikonočne zgodbe in jih objavil samo na socialnih omrežjih. Se opravičujem. Poglej na Bluesky, tam so lepo nanizane. 😅
Zatem sem se lotil pisanja prvomajske zgodbe, po inspiraciji lanskih. In doživel blackout. Seveda. Zato sem pognal ChatGPT, vanj nametal nekaj keywordov in dobil sledeče:
Kres je bil že velik, ko so prižgali še uradnega. Čevapčiči so izginjali, pločevinke pa naraščale. Nekdo je prinesel harmoniko. Nihče ni znal igrat. Ogenj je začel peti sam.
Grozno! Ampak … Čevapčiči, kres, harmonika. Čeprav pri nas je bolj godba na pihala, ampak dejmo zaciljat tudi “tiste tam gor”. Iz tega sem zgradil in popravljal zgodbe, da sem prišel do treh namenskih verzij – “odprta”, “politična” in “horror”.
Politična zato, ker se alkoholiščine pri odraslih pogosto usmerijo v političe debate, horror pa, ker ravnokar berem Kinga. 😅
Za naslovnico sem spet zlorabil ChatGPT, ki me prav navdušuje odkar so vsem dali dostop do Sora modelov. Tisti generator je divje zastrašujoč. Mogoče nekoč napišem horror zgodbo z njim v prvi vlogi. 😉
🔂 Ponovitev kresov in piknikov
Družinski piknik.
Skoraj vsi.
Manjka le Tina, kot ponavadi.
"Nekaj je vmes prišlo."
Vonj po roštilju.
Pijača.
Sproščene debate, ki otroške zamere predramijo.
Pogovor postane glasen, se v prerekanje razvije.
Ah, te družinske zabave.
"Večer pred 1. majem so ljudje kot opozorilo na delavske pravice prižigali krese. Niso se brigali za starodavni pomen spomladanskega kresovanja. Vsako leto je na ta dan deževalo. Morda tudi zato." - Galaktipedia, Zemlja, obredi
"Na praznični dan narava oživi z vonjem po pečenem mesu in šumenjem listov, " je razlagal opiti žar mojster medtem, ko so se otroci zmrdovali in čakali, da se ga stari napijejo in jih na miru pustijo.
"Ko sem bil mali, smo zares kresovali! To so bili kresi, taki ogromni, da so se zvezd dotikali, mi smo se pa okoli lovili! Nihče nam ni težil, da je to nevarno!" je nostalgično razlagal dedek, ki je na desnici še nosil opekline tistega dne, ko ga je prijatelj za hec porinil v kres.
Kot vsak praznik, se je tudi prvi maj z leti prelevil v prižiganje žara in dviganje kozarcev.
Naslednjič: Pesmi, ki spreminjajo svet