129 – Do vojske bo vse minilo
Vsakič, ko sem se poškodoval in planil v jok, so odrasli mi rekli, da bo do vojske vse minilo ... A v vojsko nisem šel.
🤱 Zgodbi o “vojski”
Bila je vedno nasmejana.
“Do vojske ali poroke bo vse minilo,” me je pomirjala, ko je zelo bolelo.
Šele, ko sem odrasel, mi je mama priznala, da je mnogo jokala.
Sama, na skrivaj, da otroci ne bi videli, kako je šele njo bolelo. “Do vojske bo že vse v redu,” so ga tolažili.
A v vojsko ni šel nikoli.Tale je sveža. Sicer je vojska spet aktualna tema, ampak ko sem bil otrok, je bil čas od zadnje vojne še dovolj blizu, da je bila vojska za moške obvezna, poroka pa (za vse) pričakovana. Vsakič, ko sem se poškodoval … Tudi takrat, ko sem na zobe padel in so čudno štrleli, si mi rekli: “Do vojske se bo vse uredilo.” Fantaziral sem, da bi mi isto rekli, če bi mi utrgalo roko – medtem, ko bi ven špricala kri, bi mama pomirjujoče rekla “do vojske bo vse v redu” in mi roko povila.
Nikoli nisem šel v vojsko. Bil sem zadnja vojsko-obvezna generacija, ampak zaradi ene psihosomatske bolezni, ki mi jo je onesnaževanje podarilo, nisem bil primeren za boj, tako da … Na to se pa nanaša druga zgodba.
Tema, ki je bila v zadnjih 20 letih “predpreteklik”, bo v naslednjih mesecih spet aktualna – obvezno služenje vojaškega roka. O tem pa v kakšni drugi zgodbi.
“Do vojske bo že vse v redu.”
🪖 Vojne ponovitve
Tokrat nimam ponovitev, ker o vojski bolj malo pišem. 😅
Upam, da tako ostane.
Naslednjič: Kdaj bo že zbežal na Mars?!