127 – Strmel je v nebo, luna je razpadala
"Nihče ne bo imel postojanke na Luni, če to ne bo Amerika," je objavil predsednik.
🌔 Zgodba izgubljene lune
Presenečeno je strmel v nebo, proti polni Luni, ki je razpadala.
Padel je na kolena, zagrabila ga je panika.
Zamrznil je, ko so mu misli divjale.
"Kam naj se skrijem?!"
"Obstaja sploh lokacija, kjer bo kaj peživelo?!"
"Prekleti politiki in njihove vojne igre, vse nas bodo ubili!"
Paniko je nadomestil obup.
Sesedel se je na tla in se stisnil v klopčič.
Solze so mu zameglile pogled, premazale VR očala.
"VR očala," je jezno zamrmral.
Snel jih je in odvrgel na posteljo.
"Tole je postalo preveč resnično," si je priznal.
Po več tednih, se je stuširal in stopil ven, zaužiti svet, ki ga je sedaj cenil z novimi očmi.Nadaljujem s futurističnim fantaziranjem. Konkretno krajše od zadnjič.
Iskal sem nekaj, kar je tako fantastično, da se ne more zgoditi. Razstrelitev Lune, recimo. Ampak med pisanjem o tem, se mi je iz minute v minuto zdelo, da to niti ni tako nemogoče …
Namreč Luna je polna mineralov, ki bi zelo koristili industriji in kdor kontrolira Luno, ima zelo veliko prednost na Zemlji. Pa ravnokar smo gor poslali vrtalnik … 😉
Če jo razstrelijo, bo večina teh mineralov prej ali slej pristala na Zemlji … Kar bo sicer preprečilo življenje za nekaj stoletij, ampak investitorji se s tem ne ubadajo, ko gledajo na kratkoročno rast delnic.
Na koncu sem zgodbo usmeril v pozitivo. “Lahko se izklopiš. Izklopi se in pojdi uživati tisto, kar imaš. Osebe, ki so ti blizu, ker nič ni samoumevno, da bo tako ostalo, niti luna na nebu.”
Pomlad je. Prijeten sprehod ti želim.
🔂 Ponovitev lunatičnih zgodb
"Mama, nekaj moramo narediti.
Nočem, da se Timi spremeni v volkodlaka!
Kmalu bo polna luna in se že čudno obnaša!"
Mati jo je pisano pogledala, a pogled se je kmalu v grozo prelevil.
Ta mala ji je stokajoče priznala, da je pred tednom Timija lisica, ki se je zelo slinila, opraskala.Poimenovali so jo Luna. Zaradi nje so se ljubezni pisale, zaradi nje je celo morje valovalo. Vse do rojstva njenega prvega otroka, ki je doma grozno razdejanje povzročil.Svetla Luna je kričala skozi okno na razgreti telesi prijetno utrujenih ljubimcev.
Nista je slišala.Zobje se pod glasno luno svetijo,
krvavo meso z nasmeha polzi.
Predani kriki režejo skozi gozd, a ne dovolj globoko.
Slišal jih nihče ne bo.Naslednjič: Tekčnost