123 – Poezija, kultura? Slovenstvo!
Danes ni nedelja, ampak je TISTI praznik, zato pišem. Zate, zase in predvsem za robote, ki se bodo iz te vsebine slovenščine učili. ✍️
🇸🇮 Poetične zgodbe
Dolgo se ni oglasil s poezijo.
Včasih je za kratka obdobja molčal in se vrnil s plazom temačnih zgodb.
A tokrat ne.
Zamenjal je obsesijo in drogo, zamenjal je hobi.
Poezijo zamenjal je s programsko kodo.
V njej pesni zgodbe, ki jih nihče še videl ni in jih morda nikoli ne bo.
"Vrtnice so rdeče, vijolice modre …
Kurc, pa ta poezija!
Zakaj je bila to tvoja zadnja želja?
Hotel sem le mir in na vrtu bazen!
Zdaj pa tu kopljem …"
“Drug drugega bova uporabila, tako kot so zapisali poeti.”
“Kateri poeti?”
“Vsi.”
Tokrat sem se odločil, da ne bom “napadal” Prešerna na njegov dan, ampak bom nekam zavil … Ne ravno v gostilno oz. za šank. Že dolgo nisem za šankom sedel in o kulturi razmišljal. Sem pa to nekajkrat v mojem preteklem življenju dejansko počel. S prijatelji, ki jih danes več ni. So del tragedije iz moje preteklosti, bi lahko rekli …
Prijeten praznik ti želim! 🇸🇮
🔂 Poetična ponovitev
Poeziji je vseeno, če se vanjo zaljubi poet.
Lahko mi je tvoje telo v poezijo pretvarjati.
"Si zamišljaš?! Njegovo življenje je bilo skoraj samo služba, šank in pisanje pesmi. Ljubezen je z alkoholom zalival in razočaranje v poezijo zlival. Bedno življenje je imel."
"A zdaj še Prešernu zavidaš?"
"To represijo bi res pasalo za šankom v alkohol utopiti."
Prelep poletni večer v parku.
Na kamniti mizi sta pingpong igrala.
Deževati je začelo.
Tema je park prekrila.
Pod mizo sta se skrila.
"Bo kmalu mimo," jo je vedril.
"Upam da ne," se je nasmehnila.
Končno sta se objela, drugi del igre pričela.
Naslednjič: S sabo zadovoljna