117– S prazniki se je zamotil
Vse je kupil, skoraj vsa darila predal, mnogo pojedel in popil. "Samo še Silvestrovo!" se je miril.
🥳 Zgodba
Na severovzhodu je še divjala vojna.
Na jugovzhodu se je nadaljevalo klanje.
Zahod je plan pripravljal, da bo človeške pravice z vzhodom uskladil.
Z večjim poslovnim uspehom je to opravičeval.
Zato smo s praznovanji prej začeli.
Veseli december se je novembra pričel in pozno v januar trajal.
V samozaščito smo si možgane zameglili.
Jih s trivialnostmi zamotili.
Da bo manj bolelo.
Tole pišem v prvi polovici decembra. Nakupovalna mrzlica je za nami, božič pa pred vrati. Poskušam ignorirati medije, ki ne sodijo v mojo stroko (tehnologija), a tudi ti mi prikazujejo mračno prihodnost, kjer so človekove pravice, svoboščine in navsezadnje stanje planeta podrejeni kapitalu posameznikov, ki se radi pohvalijo s tem, da nikoli niso razvili čustvene inteligence.
Morda je to res prihodnost, ki jo potrebujemo, čeprav si je večina ne želi … V takšnem duhu je nastala tudi ta zgodba.
Upam, da bo post-praznični glavobol znosen.
🔂 Ponovitev preteklih praznovanj
Domačin za šankom najcenejši viski pije.
Natakar se mršči, ker za praznike ni doma.
Novega mu natoči.
"Ti si moja družina," ga pomiri nesmrtnik …
Dvignil je kozarec penine, ki mu ga je natakar podaril, “časti kuča!”. Za trenutek ga je prešinil občutek sreče. Okoli njega so bile skupine znancev, ki so glasno nazdravljale.
"Mora bit spet kak praznik," je pomislil.
"Res dobra penina," je zamrmral in naročil še eno.
Tudi nocoj ne bo čisto sam.
Novo leto je trkalo na vrata.
Ljudje, naveličani vsega, so si želeli le še brezskrbnega miru.
Novo desetletje je že razbijalo po vratih – slišale so se eksplozije, jok otrok in divji pasji lajež.
Prihodnost je kazala zobe preteklosti.
Tudi veter se je dvignil.
Srečno 2025!
Želim ti dovolj časa in energije za tisto in tiste, ki ti življenje življivo naredijo. Ampak predvsem naj to prihajajoče leto res lepe spomine ustvari. Marko.
Naslednjič: Na vse novo po starem