115 – Prekleto spanje!
Zaspiš in sanjaš, da si buden, zatem se zbudiš in ni spremembe. Ali sploh spiš?

💤 Zgodbi
Legel je, ampak ni zaspal.
Dialog se mu je prižgal.
Bolj monolog, si je izpovedal.
Besede so mu kot pošasti odmevale v glavi:
"Prevarant si, le kdaj si boš to priznal?!"
Rad je spal. Sanje so mu omogočale pobeg iz telesnega zapora.
Nasprotujoči si zgodbi o spanju. Prva govori o občutku, da si prevarant (“impostor syndrome”), ki se mi, še vedno, vsaj enkrat na leto prižge. Nazadnje je ob vračanju iz daljšega dopusta, ampak so ga sodelavci že prvi dan glasno utišali. 😅
Druga pa seveda o bežanju iz realnosti. Pisano iz vidika človeka, ki je ujet v svojem telesu, ki ne neha boleti, razen za trenutke, ko mu uspe zaspati. Takrat sanja, da ima druge težave v življenju.
Zato berem fantastiko pred spanjem. “Je to eskapizem?” me je enkrat vprašala svetovalka. Z nasmehom, ponosno, sem ji potrdil.
🔂 Ponovitev spanja
Vsak večer je spal z drugo, ampak le njo je za objeme prosil.
Zaprla je oči, ga poljubila in se stisnila k njemu. Potihoma je zmolila ter zaspala. Sanjala je o ljubezni ... Zjutraj je ob njej bil še vedno on in ne njen srčni princ iz sanj.
"Spal bom, ko umrem," je pravil. Ugriznil ga je pajek, povzročil paralizo. Odprtih oči je gledal, kako njegovo telo razpada v osvobajajočo temo.
Prišel je domov smrdeč po domačem pivu. Sestanek se je zavlekel v razposajeno kramljanje o zelo pomembnih nepomembnostih.
Stiskal ga je občutek krivde, ker je spet morala sama zaspati.
Ulegel se je v skupno posteljo, poskusil dihati stran, da je s hlapi ne bi zbudil. Med spanjem se je stisnila k njemu, zakopala roke pod njegovo majico in prijetno vzdihnila.
Sprostil se je in zaspal.
Njeno golo telo je grelo rjuhe pod katerimi ponovno ne bo spal.
Naslednjič: Nakupovanje osvobaja