109 – IX boleče strašnih let!
Končno! Strašno sproščajoče objave! Priporočeno večerno branje. V temi. 👻
👻 Uvod
Čez leto pišem tudi strašne (horror?) zgodbe, jih pa ne objavljam. Čakam na konec oktobra, da zlorabim državni reformacijski praznik. Tako mi je najbolj všeč.
To počnem že vrsto let. Hm, koliko? Mogoče je že deset? Preverim … Ah ne, samo devet! 😅 Prvič sem tematsko serijo objavil na Twitterju 31. oktobra 2015.
Na konec objave sem ti obesil še povezave na stare zgodbe, da ti fiktivne groze ne bo zmanjkalo.
Izredno bom vesel, če to objavo deliš z znanci, prijatelji, sodelavci, družinskimi člani ali najboljšimi sovražniki. Spodaj je gumb, ki ti olajša to delo:
🧟 Zgodbe
Pa začnimo … Kaj je ljubezen brez življenja?
👰 Življenje in ljubezen in …
"Jaz, Mojca, sprejmem tebe, Jože, za svojega moža in obljubim, da ti bom ostala zvesta v sreči in nesreči, v bolezni in zdravju, da te bom ljubila in spoštovala vse dni svojega življenja,” je pazljivo izgovarjala in prestrašeno gledala v smeri svojih staršev, ki so ji premožnega gospoda izbrali.
Končno jo je prepričal, da zapusti nasilnega moža in pri njemu se skrije.
Na vrata je pozvonila ravno, ko je kamere v njeni bodoči sobi testiral.
Poljubil jo je na usta in stisnil močneje v objem.
Premočno, saj je glava od telesa odstopila in se po preprogi odkotalila.
Njeno telo je razpadalo hitreje, kot si je predstavljal tisti dan, ko je "za večno njegova postala.”
Po mesecih neštetih klicev, SMS-ov in obleganja na socialnih omrežjih je ugotovila, da je njen bivši znorel.
"Plan izpolnjen," se je muzala.
"Mama, prideš prosim domov? Tim me je med igranjem Call of Duty ustrelil," je Lan šepetal po telefonu.
"Ne morem sredi dneva iz službe iti! In zakaj pustiš mlajšemu bratu igrat streljaške igrice! Še ti jih ne bi smel igrati!" je besna vezo prekinila.
Nekaj ur kasneje je klic iz 113 dobila …
Mati je znorela, ko je vijolične lise na vratu najstnice opazila: "Kurbica mala, a sem te za to na svet dala?! Spizdi v sobo, takoj!"
Dekle je v sobi kravato zvezano na posteljo opazovala. Kravato s katero se je do roba večkrat podala, da se je vsaj malo živa počutila.
Ampak mati tega ne bi razumela …
"Mama, ustavi!"
Avtomobil je pospešil.
"Mama, nočem umreti!"
Zid se je naglo približeval.
"Mama! Stisni zavoro, otrok sem še, nočem umreti!!!"
Mirno jo je pogledala: "Tvoj oče ima drugo."
In močneje na gas pritisnila …
Sedela sta na obali. Strmela v neskončni ocean.
Močno je njegovo roko tiščala, da je njegov srčni utrip čutila.
"Ga pogrešaš? Srčni utrip?" jo je vprašal.
"Ne, zakaj? Saj imam tvojega …"
In kaj življenje, brez pravega konca …
Smrt
Prevrnjeni kozarec na beli preprogi.
Packa rdečega vina se naglo širi.
Preproga je uničena.
Nihče tega ne opazi.
Pozornost je usmerjena na lastnika kozarca in Simonu, ki ga zavzeto oživlja ...
Pomirjen je poslušal krike svojcev, ko je življenje zapuščalo njegovo telo.
Neuspešno so ga poskusili s štrika rešiti.
V kopalnici je pred ogledalom stal, da bi se za spanje uredil.
Ogledalo je prazno kopalnico pokazalo, ko je vanj pogledal.
Prazno kopalnico.
Naveličal se je tavati po zasneženem gozdu in se usedel na deblo podrtega drevesa. Malo si je odpočil, ko je sneg kopnel.
"Si se izgubil?" ga vpraša fant, ki se je poleg njega usedel.
"Mislim, da res," mu popotnik odgovori.
"Pridi z mano, ti pokažem pot," mu fant ponudi pomoč.
"Tega bi bil zelo vesel," mu izgubljeni odvrne.
"Marko, s kom govoriš?" fanta starši zaskrbljeno vprašajo.
Duhovi niso pri zavesti, ko okoli tavajo. So podobno kot mi, ko se zbudimo in še nismo na realnost priklopljeni, ampak oni so večno v tem stanju.
Zato jim ne zameri, če se iznenada nekje pojavijo in te prestrašijo.
Samo zbuditi se poskušajo.
Tvoja duša ni večna. Preživi kakšnih 150 let. Ali pa vsaj do izpolnitve tvoje življenjske zgodbe, če si to želiš ali ne.
Tega verjetno nisi vedel, ko si telo uspešno ugasnil.
Sedaj tukaj gniješ, medtem ko čakaš, da se tvoja zgodba zaključi.
Brez možnosti vpliva nanjo.
"Dobrodošla v peklu! Tukaj imaš bazen vročega olja, tam je brezplačno bičanje, tam naprej dobiš prebadanje ..."
"Kaj nameravate z mano?"
"Najprej boš opazovala."
"Kaj?!"
"Pekel je slabo organiziran. Ti, s svojo obsesijo po optimizaciji, nam boš pomagala nadgraditi storitve."
"Želite, da izboljšam pekel?!"
"Tega nisem rekel."
Ampak brez domišljije, ni napredka.
Ter fantastična prihodnost, preteklost …
"Mama, nekaj moramo narediti. Nočem, da se Timi v volkodlaka spremeni! Kmalu bo polna luna in že zdaj se čudno obnaša!"
Mati jo je pisano pogledala, a ta pogled se je kmalu prelevil v grozo.
Maja ji je stokajoče priznala, da je Tima pred nekaj dnevi opraskala lisica, ki se je zelo slinila.
"In kot zadnjo željo ... si želim, da bi vse atomske bombe zradirali z obstoja!" je navdušeno naročil najbogatejši človek na svetu.
Genij je švignil s prsti.
Slišala se je prva eksplozija, nato še ena, pa še ena, in kmalu zatem ni več ničesar čutil.
Bila je klasična lepotica. Črni lasje barve noči, oči barve Soče, koža mlečna, od sonca nedotaknjena. Bila je inteligentna, razgledana in, žal zanjo, prav nič sramežljiva, ko nekdo ni imel prav.
Nekdo je sprožil govorice po vasi, da čarati zna.
Kmalu je brez sledu izginila.
Krikov, ki so tisto noč prekinili tišino vasi, nihče slišal ni ...
Rad je poslušal ljudi. Večino časa je bil tiho in občasno strateško v debato kakšno besedo ali dve vstavil. Ni se mu mudilo.
Novačenje vernikov v sekto ni imelo časovne omejitve, saj "na koncu bomo vsi eno z našimi odrešitelji."
Odpotovala se je nazaj v čas, da bi bratu mnenje o samomoru spremenila.
Ko se je vrnila domov, je bratov otroški grob obiskala, srečna, da tokrat ni zrasel v množičnega morilca.
Sedel je v temi, z napihnjenimi rdečimi očmi.
Danes bi bil njen rojstni dan.
"Nisem te prosila, da bi se rodila!" mu je nekoč v napadu jeze zabrusila.
Življenje samohranilca ni bilo lahko.
Skočil je nazaj v čas, oborožen s kondomi, da jih tisti večer ne bi zmanjkalo.
Željo ji je izpolnil.
Danes bi bil njen rojstni dan.
"Srebrni metki nas ne ubijejo," je po prvem strelu siknil vampir.
"Vem," mu je potrdil lovec in mitraljez v njegova prsa izpraznil.
Konec koncev si le simulacija v nekem antičnem sistemu,
ki ga je igralec pozabil ugasniti.
Na srečo, se le redki tega zavedamo.
📚 Osvežitev arhiva
Strah nas lahko reši - 2015
Zakaj sem nehal piti - 2016
Reformiranje Twitterja - 2017
Grozno reformiranje - 2019
Strašne Twitter zgodbe - 2020
Strašne zgodbe k tebi - 2022
Strah je nalezljiv - 2023
Naslednjič: Visoko leteča ljubezen