104 – Do besede, Ljubezen
104 – Do besede, Ljubezen
V tem jeziku mi ni šlo nikoli najbolje. Zato v njemu zgodbe pišem.
✍️ Zgodbe
Nekoč je pisal, da je iz sebe spravil vse norosti, ki so grenile njegovo življenje, da ne bi znorel.
Danes piše, da mu življenje samoumevno ne postane, ker ceni vse kar ima.Ogromno je pisal, nekaj tudi objavil.
Ko je njo spoznal, je vse izbrisal.
Stari svet je pozabil.
Zgodbe novega sveta je zapisal.
Morda jih kdaj objavi.Med fantazijami in realnostjo je bila visoka stena, ki je še ni premagala.
Vsakič, ko je v mislih to steno preskočila, jo je divji strah pahnil nazaj v varnost vsakdanjosti.
Ogromno zgodb je spisala, ampak poguma ni zbrala, da bi kdaj gumb "Objavi" pritisnila.🔂 Ponovitev
Pisal je zase, za prijatelje, (neuslišane) ljubezni, publikacije, pa tudi za glaž rujnega. Verjetno pa ni vedel, da bo njegovo pisanje vplivalo na jezik in narod, ki bo nekoč samostojen. Morda pa je o tem sanjaril ... Z lastnimi besedami se je v njeno življenje zapisal in iz njega tudi izbrisal.Vsak dan je pisal, mnogo je tudi objavil.
Iz zgodb je kapljala resnica. Z vsako je bil bližje izpovedi.
"Kaj bo, ko me ugotovijo?" ga je občasno zaskrbelo.
A nekateri bralci so ga že zdavnaj prebrali ..."Poznaš zgodbo o pesniku, ki je bil srečno zaljubljen?"
"Nikoli ni objavil nekaj tako zanimivega, da bi si svet zapomnil."Vsak dan je napisal novo zgodbo in jo poslal v svet.
Včasih celo samoizpovedno.
To mu je smisel dalo.📝 Ozadje pisanja
Zgodb o pisanju imam kar nekaj, ampak to je “zajčja luknja” v katero se še ne bi preveč spuščal. Zato pa …
Kdaj sem začel pisati? Če izpustimo srednjo šolo, ko sem načečkal par esejev in mislim, da enega objavil v šolskem glasilu … Sem pisati začel dokaj pozno. Po več letih programerske in uredniške kariere. Takrat sem urednikoval malemu spletnemu mediju in bil v razpotju med karierama (novinar/urednik ali programer). Bral sem Twitter in dobil idejo, da bi rad programsko ugotovil, če je vsebina pozitivna ali negativna in tudi avtomatično razvozlal "bistvo” objave.
In kako sem se tega lotil? Nisem šel raziskovati, če so jezikoslovci že kaj takega razvili, ampak sem se odločil, da bom začel s pisanjem mikro zgodb. Ker, “če bom jaz avtor, bom vedel, da so pozitivne/negativne, poznal bom bistvo zgodbe in iz tega bom lahko našel vzorce in iz njih razvil algoritem, ki …” Bullshit. Izgovor za pisanje sem rabil. Pisanje novinarskih člankov mi je predstavljalo počasno mletje možganovine v maščobasto vabo za ribe (clickbait). 🐟
Rabil sem hobi. 😅
In potem sem pisal in pisal in … Pisal. In se umiril. In se osredotočil na bistvo. In izbral karierno pot. In pisal. In začel teči. In zamenjal prehrano. In shujšal. In pisal. Predvsem pa sem užival v svojih fantazijah in bil ponosen, da jih znam strniti v 140 znakov in zatem v 280 znakov … 🫠
Pisanje osvobaja in bistri. Pa ne samo misli.
Naslednjič: Besno nesmrten