91 – Vroča prihodnost
Praznoval sem obletnico svojega prvega joka. Žanr te objave je moj najljubši, ker je moj dan! 👨🚀
📡 Zgodbe
"Bodoča jaz te pozdravlja," mu je prišepnila.
Potovanje skozi čas ga ni toliko vznemirilo; to je lahko komot sprejel, ampak ... "Ali sta si v prihodnosti blizu? Koliko blizu? In zakaj ga iz prihodnosti vznemirja?
Mogoče prihodnja ona ve za njegovo dušečo anksioznost in ga le skozi čas zbada?!"
Začel se je tresti od nelagodja.
Mojci se je tokrat romantika grdo ponesrečila.
Življenje v mestu ga je potiskalo v depresijo, zato se je v gozd preselil in živel od narave, kot nekoč gozdarji.
Prva zima je bila nepričakovano težka, jo je pa preživel.
Ko se je pomlad razbohotila, se je zato lotil priprave lesa za zimsko kurjavo.
Prvo drevo je z veliko težavo podrl in šokirano na štor pogledal. Namesto obročev, je vzorec, podoben šahovnici, zagledal.
Na sprehodu se mu je zgodilo nekaj izjemno nepričakovanega. Eno od dreves je začelo utripati. Pravzaprav je "štekalo", kot v igrici.
Pridružilo se je še nekaj utripajočih dreves.
Obrnil se je in šel domov, "zgleda, da je Bogu zmanjkalo energije za ta del sveta, najboljše, da ga ne mučim preveč."
Začelo se je počasi, po izumu z dolgočasnim imenom "Vrata3".
Ob odpiranju se je na drugi strani pojavil nek drugi svet, neka druga dimenzija.
Zemlja se je v roku ene generacije čisto izpraznila. Nihče se ni vrnil, čeprav bi se lahko.
Le želeli si tega nismo.
Ta svet smo že dovolj ... izropali.
Nanoroboti so že zdavnaj začeli prevzemati svet, le opazili jih nismo. Bili smo prepričani, da so to le plastične smeti, ki jih vsak dan proizvedemo ...
"Vesolje je temna džungla.
Iz sence vedno nek plenilec preži, ali pa si ta plenilec ti.
Dobro se moramo skriti ali pa napasti. Sicer ne bomo dolgo preživeli."
"Za napad nimamo tehnologije, skrivati pa se ne znamo. V vesolje pošiljamo sonde, ki pravijo 'tukaj smo, tako smo zgrajeni, to so naše šibke točke' ..."
"Vesolje je ogromno in verjetno imamo še nekaj stoletij preden prvi plenilec najde naša navodila, do takrat pa se lahko dovolj razvijemo."
"Deluje mi, da zadnje čase bolj silimo k nazadovanju."
"Itak, ampak to ni naš problem. Mi imamo še dovolj časa. Naj se zanamci s tem ukvarjajo ..."
"Od danes naprej nisem več 40-letni devičnik," je veselo naznanil ob pihanju svečk na torti, na kateri je bila narisana petdesetica.
🔭 Ozadje
Za svoj rojstni dan sem si vzel dopust in pišem. Pišem na način, ki mi je najbolj všeč. Način, ki me osvobaja. Mojim bralcem so sicer všeč bolj tuzemske teme, kot je vročina, seks, ljubezen, človeška drama … “Ampak je moj rojstni dan in danes bo po mojem!” 😎
Znanstvena fantastika. Ponovno berem trilogijo “3 Body Problem”, zadnji film Dune mi je bil všeč in me vleče, da bi se spet lotil branja tistih “kratkih” knjig, pa tudi Dark Matter nanizanka ni slaba, čeprav odurno temačna. Ko me vprašajo “Si za Star Trek ali Star Wars?” odgovorim, da se ne omejujem s takimi zadevami. Znanstvena fantastika in sploh fantazijska dela še najbolj “požgečkajo” moj um, dušo oz. kakorkoli to poimenuješ. Dobro spisane zgodbe, kjer si avtor izmisli svoj svet, v njemu postavi svoja pravila in po le-teh zgradi zgodbo …
Ampak ne bom več nakladal. To je razlog zakaj sem tokrat objavil nekaj t.i. znanstveno-fantastičnih zgodb. No ja, bolj futuristično-fantazijskih, kot znanstvenih. 😅
Mimogrede, večino teh zgodb sem spisal v zadnjem mesecu. Razen zadnje, ki sem jo aprila in je “vic” na moj rojstni dan. Ker kdor “dela z računalnikom” in ga navdušuje znanstvena fantastika, je sigurno … 😅
Znaš ugotoviti katera od teh zgodb je dobila navdih ob branju/ogledu zgoraj omenjenih fantazijskih del? 😎
Naslednjič: Družina, darilo in prekletstvo!