92 – Družina ni le ena
Družina je le ena, ne moreš je izbrati. Niti tisti del, ki se ob uspešni ljubezenski zgodbi ti v življenje pripoji. Tokrat o družinskih odnosih, tistih bolj hladnih in pa tudi intimno vročih.
📚Zgodbe
V tišini je na balkonu sedela in gledala v daljavo.
Pristopil je in debato pričel ... Jezno ga je pogledala: "Mir, nehaj govoriti!"
Zbegano jo je pogledal.
"Če nisi tiho, ne morem v drami sosedov prisluškovati!"
Odstranil se je z balkona. Pivo si je odprl.
"Z ženo se bova morala preseliti. S taščo ne moreva več shajati. Nobene intime nimava. Odkar je dobila slušni aparat, sploh ne moreva več seksati. Vse sliši!"
Zjutraj se je sprehodila v kuhinjo. Noč sta preživela kot gosta pri starših.
"Kaj si pa neki mokra spodaj?!" je mati nasmejano s prstom pokazala.
"Nisem se polulala, nič takega, sam Marjan me je z mokro roko pošl ..."
Ugriznila se je v jezik. Sramotno je kuhinjo zapustila.
"Stari, ne boš verjel! Zadnjič sem dobil zahtevek za prijateljstvo na Facebooku od samega hudiča!"
"Ok? In kaj si naredil?"
"Zbral sem pogum in na naslednjem srečanju tašči povedal, da ne mešam družine v socialna omrežja. Upam, da je razumela."
"Zakaj si jezna? Kaj sem spet storil?!" mu je ušlo, ko je sopihala med agresivnim pospravljanjem omare.
Prepozno je ugotovil napako.
Srdito ga je gledala.
"Zakaj misliš, da si ti kriv?!"
Šel je boj bojevat brez upa zmage.
"Ah, še ena zapravljena nedelja," mu je spet ušlo.
Upal je, da je Ona ta "nevarnost", pred katero ga je mati dolgo svarila.
Nevarnost, ki ga bo domačih okovov lahko osvobodila.
Strmel je v oblake in iskal tistega slona, ki sta ga neki dan z očetom zagledala. Če ga najde, se morda oče spet vrne.
"Z otrokom je vse v redu. Sedaj je tudi idealni čas, da mi sporočite vse spremembe, ki jih želite. Barva las, oči, fokus na IQ in/ali regeneracijo mišic in/ali kreativnost, druge posebne sposobnosti ..."
"Koliko bi stalo, da razvije neko zmerno bolezen, da bo do konca življenja odvisen od naju," je mati povprašala in ignorirala šokiran očetov pogled.
📖 Ozadje
Razne zgodbe prigod mojega in tujih življenj, ki so se ali se niso zgodile. Ko gre za družinske zadeve, ni smotrno kazati s prstom in se v sramoto kopati. 😅
Če ti je znana fraza “šel je boj bojevat brez upa zmage,” ti čestitam. Spomniš se prehoda iz Krsta pri Savici. Meni hodi po glavi še iz srednje šole. Predvsem zaradi neprijetne situacije v katero sem se takrat sam spravil, ker sem se želel družiti s prijatelji, ki so viseli v koprskem gledališču … Nekaj časa sem pomagal pri lučkah, potem pa sem se “znašel” na odru kot igralec v modernistični interpretaciji Krsta pri Savici. Bilo je mokro in naučil sem se na pamet nekaj verzov pesmi. Med njimi je bil tudi “In šel je boj boj’vat brez upa zmage!” Tako globoko je v meni, da se mi “oglasi” vsakič, ko se zapletem v brezupno situacijo. 😅
Te zanima ozadje neke zgodbe? Stisni reply/odgovori na tem mailu, če si naročen/a. Če nisi, pa je gumb za prijavo nekje tukaj okoli. 😎
Naslednjič: Pesek v očeh