89 – Daj mi poletje!
Čas je za poletje, sonce, vročino in slano kožo! Za izklop, sprostitev, nespametne odločitve in še bolj neumno početje ... Če le ne bi vreme ponagajalo.
![](https://substackcdn.com/image/fetch/w_1456,c_limit,f_auto,q_auto:good,fl_progressive:steep/https%3A%2F%2Fsubstack-post-media.s3.amazonaws.com%2Fpublic%2Fimages%2Fda1d231a-4c98-4ce9-94a9-d074584c3075_3500x2333.jpeg)
📚Zgodbe
“Te je že kaj strah poletja?”
”Zakaj? Poleje je ja najlepši letni čas! Zadnja leta to sicer pomeni neznosno vročino ali uničujoče nalive ali orkanski veter ali … Ok, razumem kaj ciljaš. Letos mislim, da smo doma pripravljeni.”
”Letos bo lažje, pravijo vremenarji.”
Zgodilo se je tihega poletnega jutra. Najprej prš, zatem umirjen dež, naliv, a brez vetra ... Po dveh letih brez dežja.
Navdušene dežne objave so polnile socialna omrežja.
Ljudje so noreli od veselja.
Na tiktoku je trendal “ples dežja.”
Dež se je ojačal.
Dvignil se je veter.
Reke so začele poplavljati.
Plazovi so hiše odnašali.
Prestrašene dežne objave so polnile socialna omrežja.
Ljudje so noreli od strahu.
Na tiktoku je trendal “ples dežja.”
"Začelo se je, ko sem bil mlad. Topla, vroča poletja na jugu Španije, potem suša, širjenje puščave vse do severne Italije, poplave ... Grozno je bilo!"
"Gospod zdravnik, odobrite pacientu višjo dozo, da ne začne spet o časovnih potovanjih ..."
"Bom bom, samo trenutek... Iščem apartma za zimske počitnice v Evropi. Letos se gremo kopat!"
"Kriv sem. Skrbela me je vročina in suša, želel sem si dežja, pisal zgodbe o tem. Deževalo je. Preveč. Mnogim je vse odneslo."
"Pa si želi kaj drugega, kar se lahko uresniči …"
"Želim si zmanjšano pregrevanje Zemlje, da nehamo onesnaževati, vsak zase in kot družba."
"Eh, zaželi si nekaj, kar se LAHKO uresniči …"
Oboževal je poletje. Bil je stalen gost kolon pred gradbišči, cestninskimi postajami in ponovno vzpostavljenimi mejnimi prehodi … Med temi mukotrpno molčečimi trenutki mu je kreativa divjala. Takrat je spesnil svoja najboljša dela.
"Ti in jaz."
"Kje? Kdaj?"
"Tam, kot prvič, najino prvo poletje. Nocoj, ob 22h."
"Kako?"
"Bolj razgaljeno, vročinski val je."
"Težko, zadnjič sva tam gola plavala v reki."
"Brez reke."
”Ah saj res, tam je ni več.”
Tropska vročina kožo pregreva, da diši po sončni kremi in želji po seksu.
Ujameta se pogleda.
Njegova roka jo v morje vodi, vse do tam, kjer se več ne dotakne dna.
Hobotniško ga objame.
Zaupa mu, čeprav španščine ne zna.
Odpre oči, v lastnem potu se zbudi.
Srečna, čeprav je klima spet omagala.
Vroče je bilo, peklensko vroče. Ampak ne tako vroče, kot doma.
Želja po preživetju mu je vetra dala.
Njemu in številčni družini, ki mu je na poti sledila.
Zato jih niso ustavila ne morja, ne žice, še manj pa akcije grobe politike.
Motil jih je poletni naliv, motila jih je vročina, predvsem pa jih je motila gneča na cesti ... Njo je vse to navduševalo. Čez zimo je namreč raka premagala.
📖 Ozadje
Verjamem, da si pričakoval_a drugačen tip zgodb. Poletje je seveda najlepši letni čas, ko se slečeš, sprostiš, imaš počitnice ali dopust, čas za neumnosti, lahkotne ljubezni …
Ker “poletje ni letni čas, ampak način počutja.”
Ampak to še pride.
Tokrat sem izbral zgodbe o vročini in poletju, ki so bile pisane med katastrofami (požari, poplave) in izžarevajo občutke tistega trenutka. Par sem jih spisal na sveže, po navdihu tistih groznih dni.
Zdi se mi prav, da si ne zatiskamo oči, predvsem tista poletja, ki naj bi bila iz vremenskega vidika “ok”. V smislu, da letošnje poletne temperature bodo visoke, ampak ne rekordno visoke. Višje bodo od tistih, ki smo jih imeli v otroštvu in ki so jih doživljali naši starši, ampak smo nanje že navajeni … Ta navada me skrbi, ker nam daje potuho, da še eno leto ignoriramo probleme.
Kot rak, ki so ga položili v hladno vodo in pod loncem srednji ogenj prižgali …
Naslednjič: Kratke poletne zgodbe, romance in drame