88 – Prekleti stres!
Berem množico objav, kjer ljudje sprašujejo, kako bi premagali stres ali pa so vidno izčrpani in se borijo proti nevidnemu sovražniku. Si med njimi? Te zgodbe ti bodo v pomoč.
📚Zgodbe
Med službo je pretežno klikal naprej, ok, potrdi, naprej …
Popoldan je po ekranu drsal desno, levo, dol, dol dol …
V postelji so njegove misli, namesto spanja, šle gor, gor, gor …
“Spanje je za slabiče!” je vsem pravil.
Bil je utrujen.
Zelo.
Taksi ga je pred dovozom odložil.
Končno je bil doma. Izmučen.
Kot bi bil od vekomaj na poti.
V torbi išče ključe, ko odsotno za sabo kovček vleče.
Luna mu pot osvetljuje, a je ne opazi.
Dvigne oči, zmedeno pogleda.
To ni prava hiša. To ni pravi kraj.
Zaradi stresa je taksistu napačen naslov dal.
"Na kaj misliš? Zamišljen si."
"Na nič, poskušam."
Misli mu kmalu odtavajo v mladost, ko jih je naravno znal ugasniti. Začuti nostalgijo, zatem ga zavist preplavi.
Pozornost na dihanje preusmeri.
Podjetnik se je učil odstranjevanja skrbi iz svoje glave.
Bal se je, da ga stres pokoplje, kot je bil že prijatelje.
Odkar je pomnila, si je v stresnih obdobjih lase pulila.
Zato je bila tudi na terapiji.
Pomagalo je, nekaj časa, potem pa so se zgodile težave odraslih.
Tako je en torek čop sivih las izpulila.
To je bilo zadnjič, ko je to storila.
Vrednote je končno preklopila.
Sredi parkirišča stoji, s sklonjeno glavo in namrščenimi obrvmi jezno odgovarja na službena sporočila.
Pisk troblje ga predrami.
Jezno pogleda in v avtu nasmejanega otroka zagleda.
Mrki pogled zamenja nasmeh, telefon v žep pospravi.
Romantično večerjo je pripravila. Lačna je bila.
Dve uri je zamudil zaradi prometne nesreče in posledične gneče na poti domov.
Izčrpan je bil.
Planirana romantika se je v neplanirani prepir sprevrgla.
"Si kdaj tako utrujen, da sanjaš, da spiš?"
"Zadnjič zaspim … pa me sinov panični jok zbudi. Nimam otrok, prestrašeno ugotovim, da še sanjam. Takrat začne budilka zvoniti. To me dokončno zbudi, ker budilke nimam in bila je 3. ura zjutraj. Jaz sploh ne spim!"
“Ti gledaš in bereš vse te scifi zgodbe o koncu sveta, delaš vse te tečaje, meditacije … Povej mi, bomo premagali stres ali bo človeštvo pokončal?”
“Nekateri bodo namenili 2 uri dnevno osebnemu razvoju, 8 ur pa spanju.”
“Ampak ti ne bodo uspešni, ker bodo 10 ur dneva tako zapravili? Kaj tisti, ki moramo z denarjem preživeti?”
“Če boš 10 ur sebi namenil, boš ostalo v 4 urah uspešno zaključil. Ker boš imel energijo za strateško usmerjeno delo.”
“Kot sem sumil, ti si cela znanstvena fantastika!”
Kronično utrujeni princ je v steno strmel in nostalgično razmišljal o letih, ko je še žabec bil. Kmalu ga je otroški jok iz sna predramil.
📖 Ozadje
Zgoraj so zgodbe, ki niso le tarnanje o stanju pod stresom brez izhoda, ampak vsaka skriva neko malo “skrivnost”, da bi iz tega stresa lahko izstopil.
Zgodbe o stresu pišem že dolgo … Našel sem jih iz 2015, 2016, 2018, 2020 … Ampak večinoma jih nisem objavil. Mogoče me je skrbelo, da bi komu odkrito povedal, da sem pod stresom “kar tako” (in ne zaradi hudih zunanjih dejavnikov, kot je izguba službe, pandemija, vojna …). Če jasno priznaš, da živiš pod kroničnim stresom, moraš nekaj proti temu storiti, namreč.
No, pojdimo po vrsti. Kako rešujemo kronični stres? 😅
Prva. Če ves dan zasedeš možgane zadevami, ki ga ne angažirajo, ker povzročajo “dopaminske šprice” in ko želiš zaspati, možgani še niso imeli možnosti, da bi jim bilo dolgčas in bi misli v miru tavale … In ne moreš zaspati, ker to šele takrat počneš. Zato ne počni tega cel dan, ampak si dnevno vzemi svoj čas za dolgčas (brez naprav).
Druga. Ko si izmučen, izklopiš pozornost in končaš na napačnem kraju, kjer si morda nekoč živel ali pa celo samo videl napis na telefonu, ko si med potovanjem drsal po ekranu …
Tretja je dobila iztočnico med tipičnim pogovorom, ko sem “gledal v prazno”. 😅 Razvil sem jo v zgodbo o mojem osebnem treningu. Treniram pozornost na eno misel (dihanje ali kaj podobno dolgočasnega), da se lahko borim z mislimi, ki vlečejo v anksioznost. Vsako leto mi bolj uspeva. Sploh, ko sem naspan. Priporočam. Meditacijo, namreč. 😎
Četrta in peta govorita o vrednotah in prioritetah. Ne pozabi na “sedaj in tukaj”, ne izgubi se v prihodnosti, ker boš siva, ko ugotoviš, kaj si imela.
Podobno je s šesto zgodbo, ko si izmučen_a od sveta v katerem si se postavil_a, te vse lahko sproži. Po dveh urah gneče na cesti, je le-ta mimo in topel objem je boljši od hladnega prepira.
Naslednja nadaljuje zgodbo utrujenosti. Se ti je zgodilo, da si tako pod stresom zaradi tistega, kar te še čaka, da sanje niso prave in se zbudiš še bolj utrujeno? Kako to premagati? Prepričati se moraš, dejansko. Kot se znamo prepričati v astrologijo, nesrečne dneve, običaje, ki odganjajo srečo in se zadeve dejansko zgodijo, se lahko tudi v spanec sprogramiramo … Narediš si običaj (rutino), ki bo te spravila v trdni spanec. Karkoli pač je (ne sme bit dopaminsko početje, ker … beri zgoraj). 😉
Znanstvenofantastična je samoizpovedna. Zadnjih 10 let aktivno delam na temu. Zadnja leta mi 4 dni na teden uspe vse rešiti med delovnikom in zatem posvetiti čas svojim strastem, hobijem in radovednosti. Proces ni trivialen, ampak, kot lahko nekateri kolesarijo 200 km in drugi dan normalno hodijo, lahko tudi ti streniraš sebe v oblikovanje svojega časa v učinkoviti stroj, tudi z usmerjanjem sveta in ljudi okoli sebe.
Zadnja pa … Well, ko imaš mala bitja, ki delujejo predvsem instinktivno, da bi premagala najbolj nevarno obdobje svojega življenja … Je utrujenost opravičena, če pa se le da, jo deli s partnerjem in bližnjimi, ne jemlji si jo ekskluzivno nase. Ne gre za nabiranje točk.
Ampak ali lahko res premagaš stres? Ga ne. Izhaja iz potrebe po preživetju in del tebe bo vedno iskal nevarnost v fizični in psihološki okolici. To je fajn, dokler ta občutek ni kroničen (brez prekinitve). Zato moramo aktivno izvajati akcije, da ne postane oz. če je že, da mu postavimo okvirje, ki jih lahko obvladamo.
Naslednjič: Kje si, neumno poletje!?